Ta teden poteka 40. Slovenski teden boja proti raku, poudarek pa je predvsem na možnosti preprečevanja rakavih bolezni. Najpogostejši raki pri nas, rak kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate, so namreč povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač, opozarja Slora, spletna stran slovenskega registra raka. Tretjino rakavih obolenj bi po mnenju strokovnjakov lahko preprečili z zdravim prehranjevanjem, redno telesno dejavnostjo, vzdrževanjem primerne telesne teže, omejitvijo pitja alkoholnih pijač, prenehanjem kajenja, izogibanjem čezmernemu sončenju, zaščito pred nevarnimi snovmi, izogibanjem ionizirajočemu sevanju, cepljenjem proti HPV in hepatitisu B ter udeležbo v presejalnih programih. »Z upoštevanjem priporočil proti raku lahko skoraj prepolovimo verjetnost, da bi nekdo umrl zaradi raka,« pravi dr. Urška Ivanuš, predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku.
Presejalni programi rešujejo življenja
Presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka so rdeča nit letošnjega tedna boja proti raku, saj je raka mogoče tem uspešneje zdraviti, čim prej je odkrit. V Sloveniji trenutno delujejo presejalni programi za rake dojk (Dora), materničnega vratu (Zora) in debelega črevesja (Svit), državni program za obvladovanje raka (DPOR) pa že pripravlja dva nova programa za odkrivanje raka prostate in pljuč.
Rak v številkah
V Evropi na leto odkrijejo okoli štiri milijone novih primerov raka, zaradi tega pa umre okoli dva milijona ljudi. Leta 2020 je na svetu za rakom zbolelo več kot 19 milijonov ljudi, zaradi njega jih je umrlo skoraj 10 milijonov. Najpogostejši so raki dojke, pljuč, debelega črevesa in danke, prostate, želodca, jeter, materničnega vratu in požiralnika. Spremembe obstoječih programov Po priporočilih Sveta EU bi se morala starostna skupina presejanja za raka dojk z mamografijo (Dora) razširiti in zajeti ženske v starosti od 45 do 74 let (zdaj so vanj vključene ženske med 50. in 69. letom). Prav tako v okviru presejanja za raka materničnega vratu priporočajo testiranje na humani papiloma virus pri ženskah, starih od 30 do 65 let, v razmiku pet let in več (zdaj so testi triažni).
»Rak pljuč je velika javnozdravstvena težava, ker je po umrljivosti na prvem mestu, vsako leto je odkritih približno 1600 primerov, zaradi njega pa letno umre okoli 1200 ljudi,« je dejala doc. dr. Martina Vrankar, vodja Strokovne skupine DPOR za pljučnega raka. Največja težava je, da skoraj polovico bolnikov odkrijejo šele, ko je bolezen že v metastatski fazi, ko so možnosti ozdravitve zelo majhne. S presejalnim programom bi se bolezen odkrila v zgodnji fazi, s tem bi se umrljivost lahko zmanjšala za okoli 20 odstotkov. Ciljna skupina tega programa bodo osebe z visokim tveganjem, to so kadilci, saj je bolezen v 80 do 90 odstotkih povezana s kajenjem. »Tobak je najbolj pomemben samostojni nevarnostni dejavnik za pljučnega in druge rake ter bolezni, ki so vodilni vzrok smrti v Sloveniji – in vse te bolezni so povsem preprečljive. Strokovno in etično ni utemeljeno uvajati novega programa, če ne bomo hkrati zmanjšali tudi rabe tobaka. Zato v društvu podpiramo zmanjševanje dostopnosti in zviševanje cen tobaka in tobačnih izdelkov,« je poudarila doktorica Ivanuš.
Za odkrivanje raka prostate sicer že poteka priložnostno testiranje (menedžerski in samoplačniški pregledi, napotitve osebnega zdravnika ipd.), a ker ni ciljno usmerjeno, prihaja do prekomernega diagnosticiranja manj agresivnih oblik (ki velikokrat niti ne potrebujejo zdravljenja), medtem ko agresivnih oblik, ki ogrožajo življenje, odkrijejo premalo. »Cilj presejalnega programa bo zato zmanjšanje umrljivosti, hkrati pa zmanjšanje prekomernega diagnosticiranja tistih rakov, ki zdravljenja ne potrebujejo, in zadostno odkrivanje agresivnih rakov, ki ogrožajo življenje,« pojasnjuje dr. Janka Čarman, vodja Strokovne skupine DPOR za raka prostate.
Programa bi lahko zaživela v treh letih
Kdaj bosta nova presejalna programa zaživela v praksi? »Še dolga je pot, preden bomo začeli s pilotnim izvajanjem; rekla bi, da bomo za implementacijo pripravljeni v dveh do treh letih. Programa je namreč treba umestiti v obstoječi zdravstveni sistem, da bosta dostopna vsem, ki so do njiju upravičeni, in da bodo storitve potekale na visoki kakovostni ravni,« pojasnjuje dr. Sonja Tomšič, koordinatorica DPOR. Strinja se tudi dr. Ivanuš: »Novi programi ne bodo uvedeni čez noč, že samo priporočila so nastajala dve leti, ta pa je težko nato prenesti v prakso, v kompleksen zdravstveni sistem. Pričakujem, da bo v dveh letih sprejeta strokovna podlaga, v tretjem letu bi lahko bili pripravljeni na začetek pilotnih raziskav, ki bodo sčasoma prerastle v organizirana populacijska presejanja.«
