To je mogoče razbrati iz analize trditev, ki jih je javno izrekel v zadnjih tednih. V uredništvu necenzurirano.si so tako preverili, ali in po čigavi zaslugi so pokojnine nizke, zakaj ni (več) denarja v pokojninski blagajni in ali je država v zadnjih letih res pozabila na upokojence. Rupar namreč ljudi na shodih, ki jih pomaga organizirati SDS, prepričuje, da »mora biti njihov denar v pokojninski blagajni, če seveda ni pokraden in izropan«.
Je pokojninska blagajna res prazna?
Ne. Gre za demagoško laž. V tej blagajni nikoli ni bilo na nekem računu zbranega denarja za izplačevanje pokojnin. V Sloveniji imamo namreč tako kot v večini držav na svetu sistem dokladnega oziroma sprotnega financiranja pokojninskega zavarovanja. To pomeni, da aktivna, zaposlena generacija s svojimi prispevki plačuje v blagajno denar, iz katerega se nato mesečno izplačujejo pokojnine, ki jih prejemajo upokojenci.
Pri tem pričakuje, da bo generacija njenih otrok po istem pravilu plačevala pokojnine njim. Podobno kot pred desetletji, ko so delovno aktivni prebivalci skrbeli za svoje stare starše. V zameno pa so se dogovorili za to, da nanje prepišejo kmetije oziroma stanovanja.
Je res kdo »pokradel« denar za pokojnine?
Nihče. Ves denar, ki se steka v pokojninsko blagajno, se sproti porabi za pokojnine. Mnogi starejši se spominjajo, da so po osamosvojitvi jemali sredstva iz te blagajne in z njimi financirali gradnjo infrastrukturnih projektov. Razumljivo. Takrat je bilo le zelo malo upokojencev – leta 1991 le 419.000 –, zavarovancev pa še enkrat toliko.
A se je tok denarja kmalu obrnil. Tako je šlo leta 2005 iz državnega proračuna skoraj 680 milijonov evrov za pokrivanje primanjkljaja v pokojninski blagajni. Lani je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz) za ta namen iz proračuna prejel 805 milijonov evrov. To pomeni, da z davki, ki jih plačujemo vsi v Sloveniji, financiramo pomemben del pokojnin. Če tega denarja ne bi bilo, bi bile namreč pokojnine, za katere je šlo lani že več kot 5,6 milijarde evrov, med njimi pa je velika večina starostnih in invalidskih, nižje za 14 odstotkov.
Sprotno plačevanje
V Sloveniji imamo tako kot v večini držav na svetu sistem dokladnega oziroma sprotnega financiranja pokojninskega zavarovanja. To pomeni, da aktivna, zaposlena generacija s svojimi prispevki plačuje v blagajno denar, iz katerega se nato mesečno izplačujejo pokojnine, ki jih prejemajo upokojenci.
Je država v zadnjih letih res pozabila na upokojence?
Mnogi upokojenci so prepričani, da vsak mesec prejmejo prenizke pokojnine. Ne le, ker jim po plačilu položnic in nakupu hrane ne ostane kaj dosti, ampak tudi zato, ker so v svoji mladosti trdo delali in so prepričani, da si zaslužijo več. Drži, številni upokojenci so v socialni stiski, a so v veliki večini vsaj lastniki nepremičnin, v katerih živijo.
Toda Ruparjevo govorjenje, da se je na upokojence pozabilo, zaradi česar prejemajo le miloščino, je zavajanje. Pokojnine so se v zadnjih desetih letih precej zvišale, predvsem najnižje:
– še leta 2005 je povprečna mesečna bruto starostna pokojnina znašala okoli 466 evrov, pri čemer je skoraj 40 odstotkov oziroma 104.598 upokojencev dobivalo manj kot 400 evrov,
– leta 2012 je znašala že 567 evrov, od tega jih je »le« še 28,4 odstotka prejemalo manj kot 500 evrov,
– lani je povprečna pokojnina znašala 786 evrov, torej 320 evrov več kot leta 2005. Manj kot 600 evrov je pripadalo okoli 12 odstotkom oziroma 49.258 upokojencem. Med številnimi prejemniki nižjih zneskov pa so osebe z invalidskimi, družinskimi in vdovskimi pokojninami.
V obdobju zadnjih deset let so se torej starostne pokojnine v povprečju zvišale za nekaj manj kot 40 odstotkov. To je omogočila visoka gospodarska rast in posledična rekordna zaposlenost, zaradi katere se je v pokojninsko blagajno nateklo precej več denarja. Za primerjavo, v istem obdobju se je povprečna neto plača zvišala za 33 odstotkov. Od leta 2012 je bila sicer rast cen življenjskih potrebščin 21,3-odstotna, v čemer je že upoštevana tudi lanska rekordna, več kot 10-odstotna inflacija.
Zakaj morajo delati dlje
Visoka gospodarska rast je zameglila oziroma preložila tudi ključno težavo, s katero se bo morala spopasti ne le Slovenija, ampak vse zahodne države. Prej ali slej bo prišlo do luknje v pokojninski blagajni. Z razvojem Slovenije in zviševanjem standarda se namreč podaljšuje življenjska doba, obenem pa pada rodnost. Enako kot v drugih zahodnih državah. To pomeni, da bo vse več tistih, ki iz blagajne prejemajo denar, kot tistih, ki vanjo vplačujejo.
Sliko sta izboljšali tudi pokojninski reformi, ki sta ju sprejeli (leta 2000) vlada Toneta Ropa (ZPIZ-1) in (leta 2012) vlada Janeza Janše (ZPIZ-2). Nista le zviševali upokojitvene starosti, ampak tudi povečevali razliko med plačo in pokojnino. Obenem se je že pred 20 leti ustanovil tako imenovani drugi pokojninski steber. Ljudje vsak mesec dajo na stran dodatna sredstva, ki se plemenitijo, z njimi pa bodo imeli po upokojitvi dodatno rento. Številni so sicer ta denar raje predčasno dvignili zato, da so ga porabili za plačilo drugih dobrin in stroškov.
Bomo delali do smrti, a iz pokojninske blagajne ne bomo dobili nič?
Ne. Številni mladi so prepričani, da bodo morali »delati do smrti« in ne morejo računati na starostne pokojnine, saj bo denarja zanje v pokojninski blagajni zmanjkalo. Seveda se tudi oni motijo. Nekoč so se ljudje upokojevali tudi pri 50 letih, saj so imeli možnost poceni dokupa zavarovalne dobe. Tako imamo danes ljudi, ki 30 in več let prejemajo pokojnine, celo več časa, kot so vplačevali v pokojninsko blagajno. Toda po drugi strani je veliko ljudi, ki so umrli takoj po upokojitvi. Obenem so nekoč začeli delati tudi pri petnajstih letih in si posledično prej nabrali zahtevano delovno dobo.
Danes je drugače. Zaradi daljšega študija se prva zaposlitev pri mnogih začne šele v poznih dvajsetih letih. Zato je normalno, da bodo morali delati do 65. ali celo 67. leta starosti. Zaradi daljše življenjske dobe pa bodo pokojnino v povprečju prejemali dvajset ali več let. Eni manj, drugi več. Kolikšne bodo njihove pokojnine, pa bo v resnici odvisno od takratnega stanja v pokojninski blagajni, gospodarske rasti, ki bo zvišala obseg sredstev, in številnih drugih dejavnikov, med katerimi je tudi reforma pokojninskega sistema.
So pokojnine nižje zaradi borcev v NOB?
Ni res. Trditev ekipe Pavla Ruparja, da so zaradi »nekaterih privilegiranih in nesmiselnih pokojnin vaše pokojnine manjše«, je laž. Po zadnjih podatkih je 5618 prejemnikov tako imenovanih borčevskih pokojnin, večinoma gre za družinske člane udeležencev NOB, narodnih herojev in nosilcev partizanske spomenice 41. Lani je šlo iz pokojninske blagajne za ta namen 8,72 milijona evrov oziroma v povprečju 129 evrov na osebo na mesec.
Če bi jim odvzeli pokojnine, bi si preostali upokojenci lahko vsak mesec razdelili dodatnih 1,15 evra. Toda bolj verjetno je, da bi ostali na istem. Po zakonu namreč sredstva za borčevske pokojnine v resnici zagotavlja proračun, pokojninska blagajna pa je le posrednik pri izplačilu.
