Kolektor, največja gradbena skupina v Sloveniji, ki že gradi drugi tir železniške proge Divača-Koper, je prišel do novega velikega posla.
Na razpisu državne Družbe za avtoceste (Dars) je namreč ostal edini kandidat za izvedbo več kot 50 milijonov evrov vrednega projekta postavitve protivetrtnih ograj na odseku hitre med Razdrtim in Vipavskim Križem. To mu je uspelo s pomočjo državne revizijske komisije, ki je iz posla izločila edinega konkurenta: konzorcij hrvaških družb Dalekovod in GP Krk. Gre za odločitev, ki v zadnjih dneh močno odmeva v gradbenih krogih. Kolektorju namreč omogoča, da sam določi ceno projekta, ki se v zadnjih letih ves čas draži.
Dars prižgal zeleno luč tudi Hrvatom
Na Darsu, ki ga vodi Valentin Hajdinjak, bi morali po prvotnih načrtih razpis za gradnjo protivetrne zaščite objaviti do konca leta 2021. Luč sveta je ugledal šele maja lani, tik po aprilskih parlamentarnih volitvah. Medtem se je obseg projekta, ki je bil še sredi prejšnjega desetletja ocenjen na 25 milijonov evrov, močno povečal. Dars je tako iskal izvajalca del, ki ne bo zgolj postavil protivetrnih ograj, ampak tudi saniral in preplastil več odsekov vozišča, zavaroval premostitvene objekte z varnostno ograjo in zgradil 136 metrov dolge sidrane pilotne stene med viaduktom Rebrnice in tamkajšnjim pokritim vkopom.
Odzvala sta se dva konzorcija:
- slovenski, v katerem sta bili družbi Kolektor CPG in Petrič. Ta ni povezana z nekdanjim dolgoletnim predsednikom uprave koncerna Kolektor Stojanom Petričem. Samo v zadnjih petih letih je za Dars opravila za dobrih 20 milijonov evrov poslov.
- hrvaški z Dalekovodom, ki že vrsto let dobiva posle na Elektru Slovenije (Eles), in GP Krk, ki je s Kolektor Kolingom in Gorenjsko gradbeno družbo za državni stanovanjski sklad gradil sosesko Novo brdo v Ljubljani.
Medtem ko prvi ni imel težav pri dokazovanju izpolnjevanja pogojev, se je pri Hrvatih zapletlo. Tako iz njihovega seznama referenčnih del ni bilo razvidno, kdaj so bila zaključena. Poleg tega so za vodjo del za izgradnjo pilotne stene Rebrnice navedli osebo, ki (še) ni bila vpisana v imenik pooblaščenih inženirjev. Na Darsu so zato Hrvate pozvali k dopolnitvi prijave. Ko so to storili, so tudi njihovo prijavo ocenili kot ustrezno.
Kaj so odločili državni revizorji
Toda v Kolektorju so bili prepričani, da so šli na Darsu predaleč. V začetku lanskega decembra so vložili so zahtevek za revizijo. Opozarjali so, da je bila odločitev naročnika nezakonita in zahtevali izločitev Hrvatov. Po manj kot treh tednih so na Darsu zahtevek zavrnili, zato je zadnjo besedo dobila državna revizijska komisija, ki jo vodi Samo Červek.
Tam so v celoti dali prav Kolektorju. Zakaj? Ker konzorcij Dalekovod-GP Krk po njihovem mnenju ni ustrezno dopolnil ponudbe. Hrvatom tako ni uspelo dokazati, kdaj so sprejeli in predali dela, ki so jih v ponudbi navajali kot referenco. Po dostopnih podatkih je bil v dokazilih naveden le rok za izvedbo teh del. Po besedah poznavalcev razmer je bilo postopanje Darsa v tem primeru povsem običajno, v preteklosti pa nikogar ni motilo, ko so od ponudnikov na enak način pridobivali dodatna pojasnila in dokumentacijo.
Senatu, ki je odločal o zadevi, je sicer predsedovala Mateja Škabar, ki je od leta 2014 članica državne revizijske komisije, v času prejšnje vladne koalicije pa je dobila nov mandat.
Z Darsa so sporočili le, da bodo sledili odločitvi državne revizijske komisije. A to posledično pomeni, da je v igri za posel ostal le en ponudnik, ki bo lahko zato Dars stiskal v kot tudi pri končni ceni. "Seveda je za vse bolje, če posel dobi slovenski gradbinec. Toda v tem primeru je jasno, kdo bo na koncu določal ceno," je dejal sogovornik iz gradbenih krogov, ki je želel ostati neimenovan.
Deset let obljub
Pri tem Darsu ne gre na roko niti dejstvo, da se s projektom že precej mudi. O gradnji protivetrnih ograj na tem odseku se govori že več kot desetletje. Projektirane so bile še v času, ko je Dars vodila Mateja Duhovnik. Že leta 2012 so na Darsu pripravili tako idejne projekte kot študijo protivetrnih ukrepov, ki bi tudi ob pihanju močne burje zagotavljali prevoznost vipavske hitre ceste.
Toda načrti so šli v poznejših letih v pozabo ali pa so se odmikali v prihodnost. Dars je nato dokončanje del napovedal za leto 2018, vrednost projekta pa ocenil na 25 milijonov evrov. Nič od tega se ni uresničilo. Še pred epidemijo covid-19 je Dars na vipavski hitri cesti postavil tri testna polja protivetrnih ograj. Medtem so gospodarstveniki na Severnem Primorskem opozarjali na škodo, ki nastaja zaradi zapor ob burji – tako pri prevoznikih kot pri turizmu, saj se hitra cesta ob močnem vetru najprej zapre tudi za vozila s kamp prikolicami.
Po najnovejših napovedih bo izbrani izvajalec del, torej konzorcij Kolektor CPG – Petrič, vsa dela zaključil v slabih 20 mesecih. Protivetrne ograje bodo stale na treh odsekih: Razdrto–predor Tabor, predor Tabor-Vipava in Vipava–Ajdovščina. Visoke bodo od tri do štirih metrov.
