Če bi pričakovali, da bo z delci PM najbolj onesnažena kakšna ljubljanska, mariborska ali pa celjska prometnica, se motite: trenutni podatki za leto 2022 kažejo, da bo več kot 35 preseganj delcev PM10 le na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti, in sicer 39, so nam odgovorili z Agencije za okolje (Arso). »Največji vir delcev v kurilni sezoni so individualna kurišča, ki so prisotna tako na podeželjih kot v mestih. Zato ne velja, da je kakovost zraka na podeželju boljša kot v urbanih središčih,« so še pojasnili. »Z nepravilnim kurjenjem v nevzdrževanih zastarelih kurilnih napravah se v zrak izpusti veliko delcev, ki zelo poslabšajo kakovost zraka v bližnji okolici,« pa poudarijo, od kod prihaja največ ’umazanije’ v zrak. Zrak je onesnažen zaradi prisotnosti različnih onesnaževal (delci, dušikovi oksidi, žveplov dioksid, ozon, ogljikov monoksid, benzen, težke kovine, lahkohlapni ogljikovodiki,…). Za vsako od teh onesnaževal veljajo zakonske prepisane vrednosti, ki ne smejo biti presežene - v nasprotnem primeru mora država sprejeti ukrepe, ki bodo pripomogli k zmanjšanju tega onesnaževala. »Najvišje ravni onesnaženosti zraka z delci lahko pričakujemo v večjih urbanih središčih, kjer je prisotnih veliko virov onesnaževanja zraka (promet, industrija, kurišča). To so predvsem Celje, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Novo mesto, Zagorje, Trbovlje in Hrastnik,« pa navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Na Agenciji za okolje spremljajo posamezna onesnaževala v različnem obsegu glede na zahteve zakonodaje na 22 merilnih mestih po Sloveniji. Kako dobro ali slabo nam gre v primerjavi z Evropo, ne povedo, saj na Arsu primerjav z ostalo Evropo ne delajo, zato pa nam Evropsko poročilo o kakovosti zraka za leto 2020 pove, da se je med epidemijo koronavirusa po vsej Evropi zrak izboljšal, najslabše glede onesnaženosti z delci pa je bilo v vzhodni Evropi in Italiji, kjer ljudje še vedno kurijo drva ali premog za ogrevanje, medtem ko je Mediteran izpostavljen previsoki stopnji ozona – skupno pa je bilo kar 96 odstotkov državljanov EU v letu 2020 izpostavljeno previsokim koncentracijam delcev v zraku.
Pa pri nas, smo izpostavljeni previsokim koncentracijam delcev v zraku? Z Arsa so nam posredovali podatke za tekoče leto: »V koledarskem letu je za delce PM10 lahko na posameznem merilnem mestu 35-krat presežena mejna dnevna vrednost 50µg/m3. Na vseh merilnih mestih, kjer izvajamo meritve, v kurilni sezoni zabeležimo preseganja. Največ preseganj zabeležimo na prometnih merilnih mestih, kjer se ostalim izpustom pridružijo še izpusti iz prometa. V letu 2021, prvič odkar izvajamo meritve PM10, na nobenem merilnem mestu vsota prekoračitev mejne dnevne vrednosti ni presegla števila 35, ki je dovoljeno za celo leto. Kljub temu pa v kurilni sezoni ob neugodnih vremenskih razmerah še vedno izmerimo visoke ravni delcev. Za leto 2022 so trenutno na voljo le preliminarni podatki, ki kažejo da bo več kot 35 preseganj delcev PM10 le na prometnem merilnem mestu v Murski Soboti ob Cankarjevi cesti, in sicer 39. Na ostalih merilnih mestih je preseganj manj kot 35.« Na svojih spletnih sicer redno objavljajo modelske napovedi delcev PM10.
Onesnažen zrak je pri nas, kot v ostalem razvitem svetu, najpomembnejši okoljski problem, ki ogroža zdravje ljudi. Prispeva namreč k nastanku številnih bolezni in skrajšuje življenjsko dobo. »Zrak je v času kurilne sezone pri nas velikokrat onesnažen, še posebej so problematični delci (PM). Gre za mešanico trdnih in tekočih snovi, razpršenih v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so npr. strupene kovine, organske spojine,« še pojasnjuje NIJZ.
Kako ravnati, če je v zraku preveč delcev PM? NIJZ svetuje, da zmanjšamo fizične aktivnosti, zlasti na prostem – svetujejo gibanje v parkih in gozdovih, stran od prometnic ali pa enostavno ostanemo doma. Še posebej smo na to pozorni v obdobjih, ko so vrednosti delcev več dni skupaj močno presežene - v obdobjih nizkih temperatur, temperaturne inverzije ter brezvetrja, megle... Ker, kot so nam nato pojasnili še na Arso, je od reliefa, vremenskih pogojev in stabilnosti posameznega onesnaževala (to so promet, individualna kurišča, industrija, prenos onesnaženega zraka na daljše razdalje, požari, puščavski prah...) odvisno, koliko časa se bodo onesnaževala zadrževala pri tleh. Ko je prisoten temperaturni obrat in brezvetrje ali pa le brezvetrje, se onesnaževala zadržujejo v bližini svojega vira izpusta in ne prepotujejo večjih razdalj. »Takrat je onesnažen zrak ujet v kotlinah in dolinah in ga dihajo le prebivalci tistega območja. Ob drugačnih vremenskih pogojih pa lahko veter in zračna masa ponese onesnažen zrak daleč stran od izvora. Seveda je odvisno to tudi od obstojnosti onesnaževal. Delci PM lahko prepotujejo velike razdalje, dnevno tudi do 50 kilometrov. Medtem ko so dušikovi oksidi, katerih največji vir je promet, najvišji pri izvoru in že nekaj metrov stran od ceste njihova raven zelo pade,« pojasnjujejo na Arso. Sicer pa pri nas niso težava le PM delci, temveč tudi ozon. »Ozon kot sekundarno onesnaževalo ima pa specifično dinamiko. V Sloveniji se zadnja leta soočamo predvsem s prekomerno onesnaženostjo zraka z ozonom v poletnih mesecih in delci v kurilni sezoni.« Večja mesta po Evropi so zaradi prometa poleg delcev zelo onesnažena z dušikovimi oksidi. V Sloveniji po trenutno veljavni zakonodaji Arso na nobenem merilnem mestu že več let ne beleži čezmerne onesnaženosti zraka z dušikovimi oksidi.
