Tudi v vzgoji in izobraževanju, ne le v zdravstvu, se majejo temelji vzpostavljenega sistema. Po ocenah ravnateljev je polovica srednješolskih in tretjina osnovnošolskih učiteljev starejših od 50 let. Veliko teh se bo v prihodnjih letih upokojilo, mladih, ki bi popolnili vrste, pa ni. Marsikje že zdaj luknje krpajo s študenti.
V šolstvu opozarjajo tudi na vse manjši ugled tega poklica v družbi, kar se kaže tudi v vse pogostejših pritiskih staršev: v šole prihajajo za vsako malenkost, grozijo s tožbami ...
Študente, ki dobro delajo, skorajda rezervirajo
S težavami se soočajo tudi v vrtcih. V Vrtcu Nova Gorica, kjer 37 enot obiskuje 669 otrok, imajo sicer precej mlad kader. »Za zdaj si po potrebi pomagamo s študenti. Tiste, ki so v redu, skorajda rezerviramo,« je povedala ravnateljica Gabrijela Kodre. Potrdila je, da so plače zaposlenih prenizke. Pomočnicam vzgojiteljic bodo plače sicer zvišali, sploh glede na odgovorno delo, ki ga opravljajo, saj običajno začnejo kot spremljevalke otrok, ki imajo take ali drugačne zdravstvene težave, in takih je iz leta v leto več. »Kader smo do zdaj dobivali, ker dekleta pač morajo od nečesa živeti. To so mlada dekleta, nekatere še nimajo družin, ko pa si družino ustvarijo, jim je zaradi nizkih plač res težko,« je pojasnila.
»Na javne razpise za pedagoški kader se prijavi malo ljudi, ki bi izpolnjevali vse pogoje, ali pa sploh nihče. Nekateri učitelji imajo zato povečan obseg dela, pomagamo si tudi s kandidati, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev zaposlitve – nimajo strokovnega izpita ali še zaključujejo fakulteto,« je pojasnila Lara Brun, ravnateljica Osnovne šole Frana Erjavca v Novi Gorici, ki jo obiskuje 680 učencev. Primanjkuje jim predvsem učiteljev naravoslovja, računalništva, razrednega pouka, psihologov.
Rešitev vidi predvsem v promociji učiteljskega poklica in zvišanju začetnih plač. Ker se bo v naslednjih petih letih kar nekaj učiteljev upokojilo, so že zdaj aktivni pri pridobivanju nadomestnih učiteljev zanje, kljub kadrovskemu primanjkljaju pa za zdaj učenci niso prikrajšani.
Ob krizi v gospodarstvu po navadi več kandidatov
S podobnimi težavami se spoprijemajo na srednjih šolah. »Zaposleni odhajajo na druga delovna mesta ali pa se upokojujejo. Od deset do dvajset na leto jih gre, kar je pri 300 zaposlenih znatno število. Za zdaj še zmoremo kader nadomeščati,« je povedal Miran Saksida, direktor Šolskega centra Nova Gorica, na katerem se izobražuje 2196 dijakov ter 167 rednih in izrednih študentov.
Največ težav imajo pri zagotavljanju učiteljev strokovno-teoretičnih predmetov in višješolskih predavateljev. Do zdaj so jim prišle prav krize v gospodarstvu. »Če v gospodarstvu nastopi kriza, se pojavi presežek kadra na tem področju in se kdo potem lažje odloči, da pride k nam,« pravi Saksida, ki upa, da bo država bolje prisluhnila potrebam po boljšem plačilu strokovnjakov iz prakse.
Izpostavil je tudi status učiteljev v družbi, saj so podcenjeni, nanje pa se izvajajo tudi pritiski. Po njegovem mnenju bi lahko razmere izboljšali z boljšimi pogoji dela, višjimi plačami za mlade učitelje in poenostavljenimi pogoji za poučevanje v srednji šoli.
»Glavni problem je, da je učitelj izgubil avtonomijo, temelječo na njegovi strokovnosti. V šolah bi morali o strokovnih zadevah odločati učitelji, ne starši oziroma odvetniki. Marsikaterega mladega človeka, ki vidi, kako se posega v odločitve učiteljev, s tem odvračamo od tega, da bi vstopil v učiteljski poklic,« je kadrovske težave v šolstvu komentirala Mara Cotič, dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, na kateri se izobražuje 1780 študentov različnih pedagoških smeri.
Dodala je, da je kar nekaj diplomantov zapustilo šolstvo in poiskalo delo v gospodarstvu. Sicer pa jih zaradi velikega pomanjkanja kadrov v vzgoji in izobraževanju veliko dobi zaposlitev že pred zaključkom študija. Tudi ona je izpostavila finančno vrednotenje poklicev v vzgoji in izobraževanju, ki so vsi izjemno pomembni in odgovorni, po drugi strani pa povsem podplačani.
Družba je odvisna od vzgoje in izobraževanja
Cotičeva poudarja, da imajo škarje in platno v rokah država oziroma vlada in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je sicer že uvedlo neke ukrepe s podeljevanjem štipendij za pedagoške poklice in razpisom več prostih mest za pripravništva po končanem študiju.
Slovenija za vzgojo in izobraževanje sicer namenja manjši delež bruto domačega proizvoda od povprečja držav članic OECD. »Škoda bi bila, da bi se naš vzgojno-izobraževalni sistem, ki je sicer zelo dober, zaradi manjših vlaganj, in ker mu družba ne namenja dovolj pozornosti, sesul,« je še povedala. Zdi se ji, da smo ob vseh drugih težavah v družbi povsem pozabili na problematiko vzgoje in izobraževanja ter zaposlenih v tem sektorju, vseeno pa verjame, da bomo to krizo, ki je tudi kriza vrednot, uspešno premagali. »Zavedati se moramo, da sta vzgoja in izobraževanje najpomembnejša za razvoj vsake družbe. Skozi ta sistem gredo prav vsi, od bodočih trgovcev, zdravnikov, arhitektov, mehanikov ...« je opozorila.
