Danijel Bešič Loredan je Dušanu Kebru včeraj očital, da se zgraža nad višino honorarja, predvidenega za delo zdravnikov v ambulantah za neopredeljene, medtem ko naj bi leta 2017 v času nekdanje zdravstvene ministrice Milojke Kolar Celarc za 770 ur svetovalnega dela v okviru priprave zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sam prejel 20.000 evrov honorarja, za povrh pa izdelka na koncu ni bilo.
Keber je ministru v današnjem odzivu vrnil z očitkom, da je »ne prvič posegel po metodi iz arzenala neke druge vlade: osebnih diskvalifikacijah.« Svetuje mu, naj pobrska po svojih predalih, kjer bo »odkril dokončan predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z vsemi potrebnimi poglavji in razlagami, rezultat usklajevanja dela številnih strokovnjakov s 482 členi in obsežnimi uvodnimi pojasnili; tako obsežno delo (več kot milijon črk s presledki).« V njem bo po Kebrovih navedbah našel »rešitve številnih problemov, zaradi katerih je sedanji zakon neustaven, našel pa bo tudi opisan način ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in kako izpadla sredstva nadomestiti z novo dajatvijo, odgovor torej, do katerega se sam po lastni izjavi še ni dokopal in zaradi katerega odlaga ukinitev tega zavarovanja v leto 2024.«
»Minister tudi navaja moje bogato plačilo za to 'neopravljeno' delo, zaradi katerega težko razume, da se zgražam nad predvidenimi honorarji v ambulantah za neopredeljene (pravilneje: izbrisane) paciente. Navedel bom njegove številke, ker z lastnimi več ne razpolagam: prejel naj bi 20.000 evrov neto za 770 ur dela. Kdor je kdaj pisal tako obsežen zakon, ve, da ga ni mogoče napisati v takem času; ministrova ekipa bo za tuhtanje o bodoči reformi potrebovala leto in pol, pri čemer sploh ne vemo, kako obsežna bo ta reforma. Število izplačanih ur odraža zgornji z zakonom predpisani limit; v resnici jih je bilo bistveno več. Ampak tudi če pristanem, da je bilo delo v resnici opravljeno v 770 urah, bi bilo bolje delati v ambulanti za izbrisane: v tem primeru bi prejel pri plačilu 80 evrov na uro kar 61.600 evrov neto,« je še poudaril Keber, ki je ob tem dodal, da mu je dal Bešič Loredan s to izjavo »dobro priložnost, da tudi s to primerjavo utemeljim, s kako nespodobno visokim plačilom minister zapeljuje družinske zdravnike, da bi obravnavali bolnike, ki jih zaradi preobremenjenosti v svojih rednih ambulantah odklanjajo.« Izrazil je še obžalovanje, da se »minister vlade, ki je obljubila, da bo za razliko od prejšnjih vlad prisluhnila predlogom civilne družbe in stroke, ni poglobil v predloge Glasu ljudstva, temveč da skuša diskvalificirati njihove predlagatelje.«
V civilni iniciativi pričakujejo opravičilo
Oglasili so se tudi iz iniciative Glas ljudstva. Bešič Loredan je namreč glede njihovih stavkovnih zahtev dejal, da med njimi pogreša predloge, kako urediti sistemsko korupcijo ter kako digitalizirati in spremeniti zasnovo delovanja zavoda za zdravstveno zavarovanje. Izrazil je tudi obžalovanje, da se v teh izjemno težkih razmerah bolnike poziva k stavki, s katero zahtevajo takojšen dostop do osebnega zdravnika, saj da tega ni mogoče storiti čez noč. Po njegovih navedbah je treba zdaj razmere pomiriti. »Vsaka stavka, vsako pozivanje ljudi na ceste pomeni ekstremizem,« je še poudaril.
Njihov odgovor ministru objavljamo v celoti:
»Civilna iniciativa Glas ljudstva je že od samega začetka usmerjena na spodbujanje in uveljavljanje politike, ki bo v prvo vrsto postavljala dobrobit ljudi in okolja. Tako so v sodelovanju več tisoč posameznikov in preko 100 civilnodružbenih organizacij pred državnozborskimi volitvami nastale zahteve, ki tako politiko omogočajo. Zavezale so se jim vse koalicijske stranke, številne med njimi povzema tudi koalicijska pogodba.
Zdravstvo je vsekakor prioritetna in ključna tema. Trenutnim razmeram, v katerih je več kot šest odstotkov prebivalcev po vsej državi brez izbranega zdravnika in ga tudi nima možnosti izbrati, s čimer jim je kršena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, pacienti pa iz obupa cele noči čakajo v vrsti pred zdravstvenim domom, da bi ujeli »prosto mesto«, ne moremo reči drugače kot krizne, izredne. In to je le težava, ki je v zadnjem času najbolj opazna. V odziv na razgradnjo sistema in v upanju na vsebinski dialog smo oblikovali kampanjo »Ustavimo rušenje javnega zdravstva« s petimi ključnimi področji, ki so hkrati tudi stavkovne zahteve Velike stavke pacientk in pacientov. Zahtevam dodajamo tudi strokovno utemeljene predloge rešitev, kot trdno podlago za nadaljnje pogovore. Žal nam je, da se je minister za zdravje, Danijel Bešič Loredan, z omalovaževanjem obregnil ob stavkovne zahteve, ne da bi jih sploh vsebinsko komentiral, še bolj pa, da iz njegovega nastopa razberemo željo po prepiru s civilno družbo in ne po konstruktivnem dialogu, ki ga ponujamo.
Glas ljudstva bo vsekakor še naprej vztrajal pri izpolnjevanju predvolilnih zavez, vsebinskem sodelovanju in spoštljivi komunikaciji z vsemi deležniki, ne glede na njihovo pozicijo in moč. Odločevalce, tudi ministra za zdravje, bomo še naprej opozarjali, da so v službi ljudstva, in od njih terjali konkretne, vsebinske odgovore.
Ministra pa ob tem samo še opominjamo, da so izvorni lastnik zdravstvenega sistema državljani in državljanke, zavarovanci in zavarovanke, ki ga vzdržujejo s svojimi prispevki, in da oni postavljajo ključni cilj, kaj od tega sistema zahtevajo: dobre in vsem enakopravno dostopne zdravstvene storitve. Vlada in ostali deležniki so dolžni ta cilj izvajati, ne pa ga preoblikovati na podlagi svojih interesov.
Za konec pa sporočamo Ministru še ključno dejstvo: javni shodi, manifestacije, peticije in druge pobude civilne družbe ter aktivnega državljanstva niso “ekstremizem” temveč so temelj in srce vsake zdrave demokracije. Spoštovanje ustavne pravice do svobodnega in tudi kritičnega izražanja do delovanja vlade je bila ena izmed ključnih zavez, ki je oblikovala gibanje Svoboda in celotno trenutno koalicijo. Označevanje konstruktivne in vsebinske iniciative civilne družbe za “ekstremizem” je bila večkrat izpričana taktika prejšnje vlade. Namerava Minister res skreniti po njihovi poti in ubirati takšne komunikacijske strategije? Ima za to mandat predsednika vlade? Če Minister Loredan dejansko razume pomen in vrednost aktivnega državljanstva, pričakujemo od njega opravičilo za njegove nepremišljene, škodljive in razdiralne navedbe o “ekstremizmu” iniciative, ki jo podpira med drugim ZSSS, Zveza organizacij pacientov, preko 100 organizacij civilne družbe in tudi mnoge strokovne zdravstvene organizacije.
Hkrati pričakujemo opravičilo našemu članu Dr. Dušanu Kebru, ki ga je minister na tiskovni konferenci osebno napadel in poskušal diskreditirati z neresničnimi navedbami in obtožbami. Takšni “ad personam” napadi so bili stalna praksa ministrov v prejšnji vladi in tudi velik faktor pri nezaupanju državljanov v njihovo delovanje. Prepričani smo, da tako trenutni minister, kot tudi predsednik vlade po premisleku razumeta, da takšna komunikacija nima nobenega mesta v reševanju trenutne zdravstvene krize.
Nazadnje pa si opravičilo zaslužijo predvsem vsi tisti, ki ponoči bedijo na mrazu pred zdravstvenimi domovi in vseh 130.000 državljank in državljanov brez osebnega zdravnika. Mnogi od njih bodo morda zboleli ali celo umrli, ker ne bodo deležni pravočasne zdravstvene obravnave. To je neizogibna realnost trenutne situacije. Zanikanje ali zmanjševanje dejstva, da je zdravstvo trenutno v krizi, kaže veliko neobčutljivost do vseh tistih, ki so trenutno v življenjski stiski in vseh, ki so upravičeno zaskrbljeni glede svoje situacije in tudi glede prihodnosti celotnega zdravstvenega sistema.
Tudi zaradi vseh zgoraj naštetih razlogov je očitno nujna velika stavka pacientk in pacientov 10. januarja 2023 ob 17.00, ter shodi po vsej državi - ker nam je mar za javno zdravstvo, ker želimo v ospredje končno postaviti dobrobit pacientov in pacientk in ker nam je mar za ustavne pravice!«
