Če izpostavimo samo medicinske sestre, domače raziskave kažejo, da jih je 70 odstotkov že leta 1999 zaznavalo nasilje na delovnem mestu, ki so ga najpogosteje izvajali nadrejeni. Leta 2011, kaže novejša raziskava, pa ga je doživelo skoraj 80 odstotkov vprašanih medicinskih sester, pri čemer na prvem mestu med povzročitelji niso bili več nadrejeni, ampak pacienti.
Ker se razmere ne izboljšujejo, še več, ob epidemiji so se nasilna vedenja v zdravstvenem in socialnem varstvu celo potencirala, se je Zbornica - Zveza oziroma njena delovna skupina za nenasilje odločila izdati priročnik z naslovom Nasilje NE!, namenjen obravnavi te problematike. Zdaj so ga s ponosom predstavili in predali v uporabo.
Priročnik prinaša predloge za obravnavo različnih pojavnosti nasilja, s katerimi se srečujejo v zdravstveni in babiški negi, pri delu s pacienti in oskrbovanci ter v odnosih z njihovimi svojci ali svojimi sodelavci. Ker pa v zdravstvenih zavodih zaznavajo tudi nasilje v družini in partnerskih odnosih, priročnik prinaša predloge obravnave tudi v primerih najbolj ranljivih in pogostih žrtev nasilja v družini: otrok, žensk in starejših. »Prvič se v zdravstveni in babiški negi lotevamo tudi področja nasilja nad pacienti, ki ga povzročajo drugi pacienti, njihovi bližnji ali zaposleni,« je Zbornica - Zveza povedala na predstavitvi.
Nasilje povzročajo tudi v tej poklicni skupini
Govorci dogodka, poleg predsednice Zbornice - Zveze Monike Ažman še avtorji in uredniki priročnika, so poudarili, da se nasilje lahko zgodi vsakomur in da se mora žrtev zavedati, da zanj ni in ne more biti odgovorna. Izpostavili so tudi, da so zaposleni v zdravstveni in babiški negi pri nasilnih dejanjih lahko v različnih vlogah: lahko so žrtve, opazovalci, tisti, ki pomagajo, a tudi storilci. Darinka Klemenc, članica delovne skupine ter sourednica in soavtorica priročnika, je ob tem dejala, da je »zdravstvena in babiška nega ena redkih poklicnih skupin – če ne edina –, ki premore samoreflektivni pogled tudi na nasilje, ki ga povzroča sama«.
»Preprečevanje in obravnava nasilja zahtevata celosten in kontinuiran pristop. Postati morata sestavni del organizacijske in družbene kulture. To je mogoče doseči le z izvajanjem različnih dejavnosti, kot so ozaveščanje strokovne in splošne javnosti o destruktivnosti in nesprejemljivosti nasilja, krepitev empatije ter ustrezen odnos do žrtev in nasilja, vključenost vsebin o prepoznavanju in obravnavi nasilja v vse vzgojno-izobraževalne programe in na vseh ravneh, zlasti pa sta nujna razvoj preventivnih dejavnosti ter sistematično usposabljanje za razvoj veščin in strokovnih praks soočanja z nasiljem,« je povedala Monika Ažman.
Sourednica in soavtorica priročnika Dora Lešnik Mugnaioni, sicer tudi zunanja strokovna sodelavka delovne skupine za nenasilje, pa je podrobneje predstavila priročnik, in sicer kot zbirko uporabnih priporočil, kako ravnati, če smo v vlogi žrtve, če nasilje opazimo na svojem delovnem mestu, če smo na vodstvenem položaju in se moramo na zaznano nasilje odzvati ali pa smo delodajalec in pravno odgovorni, da ukrepamo. »Prav tako ga je mogoče uporabiti v izobraževalne namene,« je povedala.
Konkretni primeri nasilja v slovenskem zdravstvu
Medicinska sestra Karla je prosila za začasno premestitev, saj se na svojem oddelku ne počuti najbolje, ker tam že nekaj mesecev leži pacient, ki jo nenehno sprašuje, ali bo poleti nosila kaj krajše krilo, ali ima fanta in podobno. Zgodilo se je tudi, da jo je ta moški, ko ga je s sodelavko obračala na postelji, prijel za prsi. O dogajanju je sicer poročala nadrejeni osebi, a ji je ta dejala, naj sama poskrbi, da se bo to nehalo, in celo, da najverjetneje sama izziva neprimerno vedenje.
Zgodilo se je tudi Mari, medicinski sestri v enem od zdravstvenih domov (ZD). Direktor ZD ji je naročil, naj po delu pride v njegovo pisarno. Ko je to storila, je direktor kljub temu, da je govoril po telefonu in je Mara želela počakati zunaj, vztrajal, naj se usede in počaka. Po telefonu pa je nekomu razlagal o svojih spolnih podvigih. Mari je bilo nelagodno, a oditi si ni upala. Ko je končal telefonski pogovor, se je usedel na rob njenega naslanjača in jo vprašal, ali želi slišati, kaj bi on zdaj počel z njo.
Pristala na spletu
Spoznajte še Tatjano, ki dela na revmatološkem oddelku ene od bolnišnic. Med opravljanjem delovnih nalog jo je eden od pacientov fotografiral in fotografijo objavil na svojem Instagramu ter pripisal: »Okrevanje je lažje, če te neguje seksi sestra. #toosexy« Tatjana ni vedela, da jo na Instagramu lahko vidi vsak, ki vtipka ključnik toosexy, in vsi sledilci avtorja objave.
Zgodi pa se tudi, da so zdravstveni delavci »samo« priče nasilju oziroma sumijo, da se dogaja, kar pa jim nalaga veliko odgovornost, saj ga morajo prijaviti. To se je denimo zgodilo na eni od urgenc zdravstvenega doma, kamor je moški pripeljal 41-letno ženo, ki naj bi padla z lestve. Ta je ves čas zdravstvene obravnave molčala. Namesto nje je vse povedal partner. Ko je bila poškodovanka na vrsti za pregled pri zdravniku, je njen življenjski sopotnik vztrajal, da bo šel v ordinacijo skupaj z njo, a je zdravnik njegovo zahtevo zavrnil.
Ob pregledu njene zdravstvene dokumentacije je ugotovil, da je bila že večkrat obravnavana zaradi padcev, poškodb, opeklin. Takoj je posumil na nasilje v partnerskem odnosu. Opozoril jo je na številne obravnave in vprašal, ali je partner nasilen do nje, kar je 41-letnica v stresu in joku potrdila ...
