Bo petčlanskemu senatu, ki mu predseduje ljubljanska okrožna sodnica Marjeta Dvornik, uspelo sojenje pripeljati do konca? »Glede na to, da smo v božičnem času – pustimo se presenetiti,« je prejšnji teden poudarila tožilka Blanka Žgajnar. Jutri naj bi se že tretje sojenje »bojevnikom« le začelo, sodišče pa je za december že določilo pet narokov.
Glavna obravnava bi se morala začeti že novembra, a so za zaplet poskrbeli zagovorniki obtoženih, ki so zahtevali izločitev sodnice Dvornik, odvetnik Gorazd Fišer pa še izločitev predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika. A je vse zahteve obrambe zavrnil predsednik ljubljanskega višjega sodišča Anton Panjan.
Obtoženim specializirani tožilki očitata, da so v letih 2008 in 2009 na veliko trgovali s kokainom, organizirali prevoze te droge iz Južne Amerike, predvsem Urugvaja, v Evropo, v Slovenijo in nato Italijo, povezani pa naj bi bili s srbskim narkokraljem Darkom Šarićem. Vodja slovenskega dela kartela naj bi bil ljubljanski podjetnik Dragan Tošić. Aretacije so potekale leta 2010, pod obtožbo se je poleg Tošića znašlo še 16 ljudi.
Na prvem sojenju, končalo se je novembra 2012, je bila večina obtoženih oproščena, tudi Tošić. Višje sodišče je nato sodbo razveljavilo in odredilo novo sojenje, na katerem je bila marca 2018 večina spoznana za krive. Vključno s Tošićem. Sredi leta 2019 je bila sodba v večjem delu potrjena na višjem sodišču, a jo je več kot dve leti kasneje razveljavilo vrhovno sodišče, ker naj bi bil del dokazov pridobljen na nezakonit način.
Tošića, Dragana Beljkaša, Jakoba Remškarja, Petra Khermayerja in Marka Bublića, ki so še prestajali kazen, so takrat izpustili iz zapora. Tošić, ki je bil obsojen na 15 let, je do takrat v zaporu prestal približno osem let.
Vrhovno sodišče je pravnomočno obsodbo razveljavilo le nekaj dni, preden je začela veljati novela kazenskega zakonika, s katero je bil zastaralni rok po razveljavitvi pravnomočne sodbe podaljšan z dveh na pet let, kar je v javnosti dvignilo precej prahu. Vrstili so se komentarji, češ da državne institucije pomagajo kriminalcem, namesto da bi jih zapirale.
