Dogovori so sledili podanim predlogom sindikatov, podani delodajalskim organizacijam, sopodpisnicam kolektivnih pogodb dejavnosti, za dvige najnižjih osnovnih plač (NOP) po tarifnih razredih teh kolektivnih pogodb. Predlogi dvigov so temeljili na dolgoletnem modelu, po katerem se NOP usklajujejo najmanj z inflacijo tekočega leta in delom dviga produktivnosti v posamični panogi preteklega leta. Hkrati so podali sindikati predloge za ublažitev draginje v panogah, ki jih pokrivajo kolektivne pogodbe, predvsem za višja nadomestila stroškov prehrane na delu ter prevoza na in iz dela, ponekod pa tudi za višji regres za letni dopust v letu 2023. Gre za dejavnosti, kjer se že tradicionalno vodi partnerski socialni dialog in kar se odraža med drugim tudi v tem, da so kolektivne pogodbe sklenjene za nedoločen čas in ne za obdobje leta ali dveh.
Grafična dejavnost
Sindikat grafične dejavnosti Slovenije je z Gospodarsko zbornico Slovenije - Medijsko zbornico dosegel dogovor o dvigu NOP za 14,8%, povišalo pa se bo tudi (najnižje) povračilo stroškov za prehrano na 6 EUR/dan, oboje veljavno od 1.1.2023 dalje. Že spomladi sta podpisnika Kolektivne pogodbe grafične dejavnosti dosegla tudi dogovor o povračilu stroškov prevoza na in z dela v višini 0,18 EUR/km od kraja prebivanja delavca do kraja opravljanja dela. Najnižji znesek regresa za letni dopust po kolektivni pogodbi znaša 63,5% povprečne plače v Republiki Sloveniji.
Papirna dejavnost
Sindikat papirne dejavnosti Slovenije je z Gospodarsko zbornico Slovenije – Združenjem papirne in papirno predelovalne industrije ter z Združenjem delodajalcev Slovenije – Sekcijo za les in papir dogovoril 7% dvig NOP ter dvig povračila stroškov za prehrano na delu prav tako na 6 EUR/dan. Višje bo tudi povračilo za prevoz na in z dela, ki bo po novem znašalo 0,16 EUR/km, kadar ne obstaja možnost javnega prevoza. Vse navedeno velja od 1.1.2023. Podpisniki Kolektivne pogodbe za papirno in papirno-predelovalno dejavnost so se tudi dogovorili, da v prihodnjem letu nadaljujejo s pogajanji za nov plačni model v panogi, katerega bi bilo po prepričanju sindikata potrebno spremeniti na način, da bi najnižja osnovna plača v dejavnosti bila določena na ravni minimalne plače, osnovne plače zahtevnejših delovnih mest pa bi morale biti ustrezno višje.
Cestno gospodarstvo
Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije se je kot sopodpisnik Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti na delojemalski strani z Gospodarsko zbornico Slovenije - Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala ter z Združenjem delodajalcev Slovenije - Sekcijo za gradbeništvo dogovoril za dvig NOP za 12%, prehrano v višini 6,12 EUR/dan ter povračilom stroškov prevoza na delo in z dela v višini 0,19 EUR/km, če ni možnosti javnega prevoza. Pogajanja o najnižjem regresu za leto 2023 se bodo nadaljevala, ko bo znana končna višina minimalne plače za leto 2023.
Založniške, časopisnoinformativne in knjigotrške dejavnosti
Sindikat založniške, časopisnoinformativne in knjigotrške dejavnosti Slovenije je podal Gospodarski zbornici Slovenije - Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev ter Združenju delodajalcev Slovenije - Sekciji za les in papir predlog za 16,8% dvig izhodiščnih plač po tarifnih prilogah za založniško in knjigotrško dejavnost, hkrati pa predlaga tudi dvig povračila za prehrano na 7,96 EUR/dan. Pogajanja se še niso pričela, najnižji znesek regresa po kolektivni pogodbi pa znaša 70% povprečne plače v Republiki Sloveniji.
Nekatere težave še vedno ostajajo
Ocenjujemo, da so pogajanja, vsaj tista, ki so že končana, potekala v konstruktivnem duhu in z zavedanjem o potrebi po nujnih dvigih prejemkov zaposlenih po kolektivnih pogodbah, ki jih podpisujejo naši sindikati in predstavljajo minimalni standard, ki se še nadalje dopolnjuje s podjetniškimi dogovori, menijo v Pergamu. "Ostajajo pa težave, na katere opozarjamo že dlje časa: kolektivne pogodbe, razen tiste z razširjeno veljavnostjo, ne zavezujejo vseh delodajalcev v Sloveniji v posamični panogi, temveč le delodajalce, ki so člani delodajalskih združenj, pri čemer je kvorum za razširjeno veljavnost na strani delodajalcev pogosto previsok. Nadalje je kljub navedenim dvigom in tudi dvigom NOP v preteklih letih, ki so po pravilu prehitevali inflacijo, še vedno večina NOP do vključno V. tarifnega razreda (delovna mesta, za katera se zahteva srednja strokovna in splošna izobrazba) pod trenutno veljavno minimalno plačo."
