Na vrata schengenskega območja trkajo Bolgarija, Hrvaška in Romunija, vse tri že članice Evropske unije, ki pa želijo postati še članice drugega elitnega evropskega kluba. Širitvi schengenskega območja sta zeleno luč dala tako Evropska komisija kot Evropski parlament, vse oči pa so zdaj uprte v današnje zasedanje notranjih ministrov na Svetu Evropske unije, ki mu trenutno predseduje Češka. Ti bodo imeli zadnjo besedo, pri čemer menda podpora vstopu Hrvaške ni vprašljiva. Precej več je pomislekov v primeru Bolgarije in Romunije. Notranji ministri članic EU bodo predvidoma odločali o dveh sklepih. V primeru prvega bodo odločali, ali se bo schengnu 1. januarja 2023 pridružila Hrvaška, medtem ko bo vprašanje drugega sklepa vstop Bolgarije in Romunije. Včeraj še ni bilo povsem jasno, ali bi lahko tudi o vprašanju teh dveh držav odločali ločeno, saj se vstop Bolgarije in Romunije že od vsega začetka obravnava kot vstop obeh hkrati. Vse tri države sicer za vstop v schengensko območje potrebujejo soglasno podporo vseh članic.
Nasprotovanje širitvi izrazili v treh državah
Med najglasnejšimi nasprotniki širitve schengenskega območja so Nizozemci, ki so kritični predvsem do vstopa Bolgarije. Nizozemski premier Mark Rutte je denimo prejšnji teden izrazil zaskrbljenost ob pomanjkanju učinkovitih pravil boja s korupcijo v tej državi, skrbi jih tudi stanje vladavine prava. Prav tako je pod vprašaj postavil sposobnost bolgarske policije, da zaščiti zunanje meje, pri čemer je namignil, da bi lahko migranti za le 50 evrov plačila bolgarsko mejo prečkali nezakonito. »Ne pravim, da se bo to zgodilo, a želim imeti izrecna zagotovila, da se to ne bo zgodilo,« je sporočil.
Bolgarski premier Galab Donev je v odzivu poudaril, da Bolgarija izpolnjuje vse zahteve za pridružitev schengnu, Nizozemska pa da uporablja »dvojna merila«. Precej bolj oster je bil do Ruttejeve izjave o plačilu 50 evrov in zaščiti zunanjih meja. Njegovo izjavo je označil za povsem nesprejemljivo, dejal je še, da so bili »nedavno med zaščito evropske zunanje meje ubiti trije bolgarski policisti«. »Namesto da bi bili deležni evropske solidarnosti, je Bolgarija deležna cinizma!« je zapisal na Twitterju.
Pomisleke glede širitve schengenskega območja je nedavno izrazil tudi avstrijski notranji minister Gerhard Karner, ki pa ga skrbi predvsem sistem zunanjih meja. Po njegovih navedbah »razmere v Evropi povsem jasno kažejo, da je zaščita zunanjih meja neuspešna, in če sistem ne deluje, se ne sme širiti«. Njegovo odklonilno stališče ni presenetilo le hrvaških oblasti, temveč tudi Evropsko komisijo. Karnerju je pritrdil tudi avstrijski kancler Karl Nehammer, ki pa je dejal, da bodo odločali o vstopu posameznih držav in da bodo hrvaško pridružitev podprli. Hrvati so medtem izrazili pričakovanje, da Avstrija širitve ne bo ovirala in da je želel Karner z izjavo zgolj opozoriti na problem nedovoljenih migracij. Pomisleke o širitvi so izrazili tudi na Švedskem, a je švedska vlada pred kratkim v parlamentu vendarle uspela zbrati dovolj glasov podpore tudi za vstop Bolgarije in Romunije. V zadnjih dnevih pred končno odločitvijo je bila torej slika takšna, da sta vsaj dve državi, in sicer Avstrija in Nizozemska, izrazili nasprotovanje vstopu Bolgarije, pri čemer je Avstrija to nasprotovanje razširila na Romunijo. Medtem izrecnega nasprotovanja vstopu Hrvaške ni, pri tem je ne bo ovirala niti Slovenija. Kot je znano, Slovenija širitvi ne nasprotuje. Slovenska vlada pod vodstvom Roberta Goloba je zadnje dvome, predvsem glede vstopa Hrvaške, s katero imamo nerešeno vprašanje arbitražnega sporazuma, razblinila sredi novembra. Slovenija vstop Hrvaške v schengen podpira, a obenem v enostranski izjavi potrjuje svoje vztrajanje pri implementaciji arbitražne odločitve.
Dobro za gospodarstvo
Po mnenju evropske komisarke za notranje zadeve Ylve Johansson, ki širitev podpira, so bile Hrvaška, Bolgarija in Romunija podvržene temeljiti preiskavi, ki je ugotovila, da izpolnjujejo schengenske zahteve, vključno s tistimi, povezanimi z upravljanjem zunanjih meja in učinkovitim policijskim sodelovanjem. V ponedeljek je izrazila pričakovanje, da bo njihovo pridružitev danes podprl tudi Svet Evropske unije.
Pričakovati je sicer vročo razpravo, v kateri bodo predvidoma na sporedu tudi sveže teme, povezane z dogajanjem v Ukrajini. Kot je v ponedeljek dejal predsednik Evropskega sveta Charles Michel, je glede na ruske napade na ukrajinsko energetsko infrastrukturo mogoče pričakovati tudi nov val ukrajinskih beguncev, kar bi prav tako lahko vplivalo na debato. Michel je pojasnil, da je bil še pred nekaj meseci precej bolj optimističen, da bo pridružitev imela soglasno podporo držav članic. »Zdaj, ko se bo o zadevi odločilo, je vzdušje drugačno,« je dejal.
Številni medtem opozarjajo, da bi zavrnitev širitve schengenskega območja oslabila Evropsko unijo, notranje politiziranje posameznih držav pa po njihovem mnenju ovira napredek, storjen na področju evropske enotnosti. Po drugi strani bi širitev spodbudila tako produktivnost kot gospodarsko rast v državah kandidatkah, od česar bodo imela koristi tudi gospodarstva v drugih državah članicah EU.
Nadzor na notranjih mejah
Schengensko območje, ki trenutno vključuje 26 držav in ima skoraj 420 milijonov prebivalcev, državljanom teh držav načeloma omogoča, da se znotraj območja gibljejo prosto, brez nadzora na mejah in potrebe po izkazovanju s potno listino. A kot je znano, je v zadnjih letih več držav izkoriščalo možnosti uvedbe začasnega nadzora na notranjih mejah. To jim omogoča Zakonik o schengenskih mejah, v skladu s katerim lahko države članice nadzor na notranjih mejah uvedejo v primeru »resne grožnje javnemu redu ali notranji varnosti«. Ta nadzor na notranjih mejah še vedno izvajajo Avstrija, Nemčija, Norveška, Švedska, Danska in Francija. Novembra letos so ukrep znova podaljšale za šest mesecev, čeprav je Sodišče Evropske unije že aprila odločilo, da za to ni pravne podlage. Ne gre sicer za tradicionalen nadzor vzdolž vseh meja, temveč omejen nadzor na nekaterih območjih, kjer je obremenitev zaradi nedovoljenih migracij večja. Tako denimo Nemčija nadzor izvaja na nekaterih mejnih prehodih z Avstrijo, slednja pa je osredotočena predvsem na nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko, kar pa ne pomeni, da policija preveri vsako osebo, ki to mejo prečka. Odločitev Avstrije o vnovičnem podaljšanju nadzora na meji s Slovenijo za šest mesecev, do maja prihodnje leto, je po navedbah slovenskega zunanjega ministrstva neutemeljena, saj avstrijska vlada pri tem ni dokazala obstoja nove varnostne grožnje. Slovenija od Avstrije pričakuje, da bo izvajanje začasnega nadzora na meji ukinila.
Kar zadeva notranji nadzor na meji s Hrvaško, če bo slednja z novim letom postala del schengenskega območja, je premier Golob v torek dejal, da tega nadzora ne bo. Pravzaprav se je vprašal, zakaj bi ga kdo pričakoval. Po njegovih ocenah vstop Hrvaške v schengensko območje ne bo poslabšal razmer z naraščajočim številom migrantov, ampak jih bo izboljšal, saj »bomo lahko skupaj s Hrvaško skrbeli za njeno zunanjo mejo«, je poročala STA.
