V Sloveniji geotermijo delno uporabljamo le na področju termalnega turizma in delno pri ogrevanju, čeprav je njena prihodnost predvsem v pridelavi hrane in pridobivanju električne energije, žal pa zakonodaja na tem področju še ni urejena, saj področje geotermalne energije pri nas urejajo štirje zakoni. Med drugim doslej ni bila uvrščena v nobenega od programov pridobivanja čiste energije. Skrajni čas je, so se strinjali sogovorniki na konferenci v Beltincih, da pripravljeni projekti ne obležijo v predalih, kot so do zdaj. Po podatkih Geološkega zavoda Slovenije (GeoZS), ki je vodilni partner projekta za Slovenijo, geotermalna energija zagotavlja samo 0,6 odstotka vse primarne energije, čeprav imamo 31 mest, kjer uporabljamo vročo vodo.
Neizkoriščena zlasti industrijska raba
»A to so bolj ali manj individualne rabe za ogrevanje prostorov, predvsem v zdraviliščih in toplicah, zelo pa nam primanjkuje industrijska raba, kot so rastlinjaki in sistemi daljinskega ogrevanja, kajti le eden od 93 sistemov daljinskega ogrevanja v Sloveniji deluje na geotermalno energijo,« razlaga Nina Rman z GeoZS. »V okviru projekta bodo javno objavljeni vsi podatki o možnostih uporabe geotermalne energije ter bodo pripravljene smernice in navodila, kako to energijo uporabljati večnamensko. Ogromni potencial je v Pomurju in geološko znamo zelo dobro opredeliti, na kateri globini lahko dobimo vročo vodo in s kakšno temperaturo, kar bo s projektom postalo javno znano. Zagotovljene bodo tehnične smernice vseh vidikov, zato bodo lahko vlagatelji prišli do celotnega projekta. Izbrali bomo dve pilotni občini in jima pripravili vsa prostorska gradiva, da bi lahko začeli konkretne projekte, ob tem pa ne bomo pozabili niti na geotermalno elektriko.«
Preoblikovanje daljinskih sistemov
Vloga Skupnosti občin Slovenije v projektu, je poudarila njena generalna sekretarka Jasmina Vidmar, je v oglaševanju uporabe geotermije in pri povezovanju občin, ki imajo možnosti za njeno izkoriščanje. »Geotermalna energija spada med samooskrbne, zato je še toliko pomembnejše, da odpravimo administrativne ovire na tem področju.« Po praktična znanja glede priprave predpisov in odločanja v upravnih postopkih so se v okviru projekta odpravili na Islandijo. V delegaciji sta bila tudi predstavnika občin Podlehnik in Benedikt. Ugotavljajo, da bo eden ključnih izzivov, kako transformirati obstoječe daljinske ogrevalne sisteme na obnovljive vire, za izvedbo pa nato nameniti določena sredstva. Geotermalna energija naj bi bila zlasti primerna za manjše sisteme, pri čemer bodo tu ključno vlogo imele lokalne skupnosti, ki bodo njeno izkoriščanje vključile v svoje koncepte.
Težko je najti investitorja
Kot je znano, sta za ureditev tega področja zelo zainteresirani dve slovenskogoriški občini: Benedikt in Destrnik. V Benediktu so geotermalno vrtino izvrtali že leta 2004 in izdelali načrte za izgradnjo, a so ostali v predalu zaradi omenjene zakonodajne zmede in pomanjkanja investitorjev. Tudi Terme Gaja v Janežovcih, projekt destrniškega župana Franca Pukšiča iz časov njegovega prvega županovanja, so imele gradbeno dovoljenje, a se je prav tako zataknilo pri denarju.
»Že dolgo napovedujejo olajšave pri postopkih in poenotenje zakonodaje, mi pa upamo in čakamo, saj se doslej ni še nič zgodilo. Tudi tokrat se bojim, da smo še vedno samo pri besedah, ne pa tudi pri dejanjih,« pravi benediški župan Milan Repič. »Vsaj kar zadeva Benedikt, nismo zaznali nobenega konkretnega premika. Ko bo področje papirno urejeno, bo morda tudi več interesa za vlaganje. Saj veste, investitor se zanj ne bo odločil, če v projektu ne bo videl poslovne priložnosti, potem pa bo gotovo poleg birokratske potreboval tudi finančno spodbudo države. Vsekakor na občini ves čas investitorja intenzivno iščemo. Želimo si, da bi bila geotermija vsaj tako urejena, kot je fotovoltaika, kjer pa so zdaj druge težave, kot so prešibko omrežje in čakalne vrste.«
