V času epidemije

Znane so podrobnosti poročila o policijskem škropljenju z vodnim topom in intenzivnim metanjem solzivca

G.G./STA
7. 12. 2022, 21.34
Posodobljeno: 7. 12. 2022, 21.37
Deli članek:

Odbor državnega zbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo se je danes seznanil z letnim poročilom o delu policije v letu 2021. Prisilni ukrepi so bili uporabljeni bistveno večkrat kot prejšnja leta, razprava pa se je vrtela tudi glede ugotovitev izrednega strokovnega nadzora nad delom policije pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021.

Primož Lavre
Škropljenje z vodnim topom je pričaralo tudi mavrico.

Pri obravnavi poročila o delu policije je državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle izpostavila nekatere ugotovitve, ki se nanašajo na uporabo prisilnih sredstev v letu 2021. Iz poročila izhaja, da so bili prisilni ukrepi zoper množico uporabljeni bistveno večkrat kot v preteklih letih, čemur pa nekdanje vodstvo policije pod vodstvom Antona Olaja, ki se je podpisalo pod poročilo, ni namenjalo pozornosti.

"V poročilu je odskok pri uporabi prisilnih sredstev v lanskem letu nekako prezrt in se takšno delovanje policije opravičuje z zahtevnostjo epidemičnih razmer," je izpostavila Heferle in spomnila, da je ministrstvo za notranje zadeve v mandatu aktualne ministrice Tatjane Bobnar zaradi uporabe prisilnih sredstev odredilo izreden nadzor nad delom policije pri varovanju protestov.

Šestindvajsetkrat uporabili solzivec

Iz poročila izhaja, da je policija v letu 2019 uporabila telesno silo trikrat, v letu 2020 štirikrat, v letu 2021 pa kar petindvajsetkrat. Medtem ko v letu 2019 policija ni uporabila plinskih razpršilcev, jih je v letu 2020 štirikrat, v letu 2021 pa kar šestindvajsetkrat. Glede uporabe plinskih sredstev in drugih z zakonom določenih sredstva za pasivizacijo pa statistika kaže, da je policija le te v letu 2021 uporabila kar devetinšestdesetkrat. V letu 2020 jih je uporabila dvakrat, v letu 2019 pa nikoli.

Heferle je izpostavila tudi nekatere ugotovitve iz izrednega strokovnega nadzora nad delom policije pri varovanju protestov v letih 2020 in 2021. Kot je dejala, je ta pokazal številne nepravilnosti in pomanjkljivosti, tako sistemske kot neposredno izvedbene narave. Ker iz poročila o nadzoru izhaja tudi več sumov kaznivih dejanj, ga je ministrstvo poslalo na specializirano državno tožilstvo.

Komisija za državno ureditev je v mnenju k poročilu izpostavila, da je na delo policije v lanskem letu izjemno vplivala epidemija covida-19 in predsedovanje Slovenije Svetu Evropske komisije, je pojasnil predsednik komisije Rajko Fajt (SDS). 

"Oblast je odgovorna za krepitev zaupanja v policijo," je izpostavil Jonas Žnidaršič (SD). Kot je dejal, so v stranki SD zelo kritični do prejšnje vlade, ki je policijo "instrumentalizirala v skladu s svojimi političnimi interesi." Po njegovem mnenju so okoliščine epidemije covida-19 nedvomno prispevale k potrebi po stopnjevanju vzdrževanja javnega reda in miru, vendar se je treba vprašati, "koliko so k tej potrebi prispevale aktivnosti prejšnje vlade, ki je s svojimi zakonskimi ukrepi in z neodgovorno obravnavo državljanov prilivala goriva na ogenj."