Novice Svet24

Kaj je davčna oaza
Davčna oaza je država, ozemeljski teritorij ali otok z zelo ohlapno zakonodajo, ki posameznikom in podjetjem pomaga pri skrivanju premoženja in zniževanju davčnih obveznosti do matičnih držav. Davčne oaze namreč ne sodelujejo z davčnimi upravami drugih držav.

»Če bo šlo za spopad dveh vrednot, bodo to na eni strani vrednote slovenske osamosvojitve in ustavnosti, na drugi strani pa vrednote davčnih oaz,« je pred drugim krogom predsedniških volitev, ki bodo potekale 13. novembra, napovedal predsednik SDS Janez Janša.

Postavlja se vprašanje, ali bo vrednote osamosvojitve in ustavnosti branila odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar ali poslanec in predsednik sveta SDS Anže Logar, oziroma ali bosta oba branila vrednote davčnih oaz. Oba sta namreč tako ali drugače povezana z njimi. Pirc Musarjeva prek svojega soproga Aleša Musarja, Logar pa prek stranke SDS in Roka Snežiča, dobrega prijatelja predsednika stranke Janeza Janše.

V nadaljevanju predstavljamo vzporedno povezavo obeh predsedniških kandidatov z davčnimi oazami. Oglejmo si najprej zmagovalca prvega kroga predsedniških volitev, Anžeta Logarja, in povezavo njegove stranke SDS ter botra iz ozadja pri naskoku na predsedniški stolček in predsednika stranke SDS, Janeza Janše, z davčnimi oazami.

Doktor davčnih utaj Rok Snežič o prijatelju Janši

Bobo

Finančni medijski portal Capital iz Bosne in Hercegovine se je spomladi leta 2020 razpisal o tem, kako je Banjaluka postala davčna oaza Slovencev, ki so v nekaj letih tam odprli več kot 200 »fantomskih« podjetij. Del članka je posvečenega tudi navedbam doktorja davčnih utaj Roka Snežiča o njegovem prijatelju Janši.

»Državljani Slovenije v Banjaluki radi dopustujejo in se zabavajo, a so tam odkrili tudi svoj davčni raj. V zadnjih dveh letih so odprli na stotine podjetij daleč od oči slovenskih davkarjev in tudi srbske javnosti. Njihova podjetja so brez telefonske številke, spletne strani in pisarn. Na naslovih, kjer so prijavljeni, praviloma ni nobenih znakov, ki bi nakazovali, da delujejo na teh naslovih. Portal Capital je med raziskavo stopil v stik z moškim (Rokom Snežičem, op. a.), ki trdi, da stoji za večino teh poslov. Predstavlja se kot doktor davčnega prava in prijatelj Janeza Janše. Seveda trdi, da v vsej zgodbi ni nič spornega,« so v uvodu članka zapisali pri portalu Capital.

Snežič, ki je solastnik kluba Capo v Banjaluki in ustanovitelj družb Isplata odšteta in Moj pravnik, je v pogovoru za medij iz BiH zatrdil, da pri odpiranju podjetij ne gre za utaje, temveč optimizacijo. Kot je poudaril, je BiH najbližja »offshore« destinacija v Evropi, in priznal, da slovenske družbe nimajo interesa za tamkajšnji trg, temveč zgolj izkoriščajo davčne ugodnosti. »To so podjetja, ki letno ustvarijo od 200 tisoč do 300 tisoč evrov dobička, kar pomeni, da Republika srbska od enega klienta obdrži od 20 tisoč do 30 tisoč evrov. BiH naj se mi zahvali. Če ne bi bilo mene, bi šel ta denar na Kajmanske otoke,« je dejal za Capital.

Janša in Snežič sta se sicer uradno spoznala leta 2014 v zaporu na odprtem oddelku na Dobu.

Sporni najem kredita stranke SDS

Primož Lavre

Roka Snežiča se je v javnosti povezovalo, da je bil vezni člen med Janšo oziroma SDS in Dijano Đuđič iz Prijedora, ko je SDS pri njej najela sporni kredit, a je Snežič to zanikal.

Po razkritju je SDS, katere predsednik sveta je predsedniški kandidat Anže Logar, kredit sicer vrnila, a se s tem ni izognila kazni.
Računsko sodišče je leta 2018 sicer proti SDS vložilo dva obdolžilna predloga. Prvo sporno posojilo v višini 450 tisoč evrov je decembra 2017 SDS najel pri 32-letni Dijani Đuđić iz Prijedora v Bosni in Hercegovini. Zakon o financiranju strank namreč omejuje financiranje fizičnih oseb, saj takšen kredit ne sme biti višji od desetkratnika povprečne mesečne bruto plače, kar bi pomenilo, da bi Dijana Đuđić lahko posodila približno 16 tisoč evrov.

Sodišče je našlo več posebnih olajševalnih okoliščin, zaradi katerih je obdolžencem zaradi najema kredita pri Đuđićevi namesto globe izreklo opomin. Med olajševalnimi okoliščinami so navedli, da je stranka SDS takoj po prejemu mnenja računskega sodišča prvi obrok kredita vrnila posojilodajalki Đuđićevi. Prav tako je sodišče kot olajševalno okoliščino navedlo dejstvo, da je sporno posojilno pogodbo potrdil notar kot oseba, vredna javnega zaupanja.

Drugi obdolžilni predlog se je navezoval na sporno posojilo v vrednosti 60 tisoč evrov, ki ga je SDS pridobila pri podjetju Nova obzorja, katerega 44,2-odstotni lastnik je bil prav SDS. V primeru posojila Novih obzorij pa zakonodaja določa, da si stranke lahko izposodijo samo od bank, posojilnic in fizičnih oseb.

Višje sodišče je v primeru nezakonitega kreditiranja pri založbi Nova obzorja SDS kaznovalo z globo 4200 evrov, predsednika stranke Janeza Janša pa je oglobilo s 500 evri.

Poslovna preteklost Aleša Musarja prepletena z davčnimi oazami

STA

Kandidatka za predsednico Slovenije Nataša Pirc Musar je v javnih nastopih med predvolilno kampanjo večkrat zatrdila, da njen soprog in bivši vodja njenega volilnega štaba, znani poslovnež Aleš Musar, vse davke plačuje v Sloveniji. Ob tem je poudarjala, da posluje zakonito in da vsa njegova podjetja delujejo v Sloveniji, a je poslovna preteklost Aleša Musarja po poročanju portala Necenzurirano tesno prepletena z davčnimi oazami.

Do začetka letošnjega oktobra je bilo v javnosti znano le, da je bil Aleš Musar do leta 2016 solastnik podjetja S. T. Hammer Limited. To je registrirano na otoku Jersey, v eni od britanskih davčnih oaz. Več let je imelo osrednjo vlogo v mreži podjetij, ki jo je Aleš Musar spletel skupaj z Markom Koničem in Rokom Habincem, dvema nekdanjima sodelavcema iz Aktive Group največjega pidovskega tajkuna Darka Horvata. Skupaj so obvladovali več kot 25 milijonov evrov premoženja. Toda Jersey ni edina davčna oaza, s katero je bil poslovno povezan Aleš Musar. Pred nekaj leti je bil namreč tudi pooblaščenec na računu, odprtem pri banki v Liechtensteinu, je poročal portal Necenzurirano.

Ta kneževina je dolgo časa veljala za eno najpriljubljenejših skrivališč premoženja, zato se je znašla na sivem seznamu Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). Oblasti v Liechtensteinu tako šele od leta 2017 tujim državam neposredno sporočajo podatke o tamkajšnjih bančnih računih, ki so last njihovih državljanov.

Kaj so odkrili o računu iz davčne oaze

Da je bil Musar eden od pooblaščencev na transakcijskem računu v Liechtensteinu, razkrivajo dokumenti, ki so jih na Necenzurirano.si pridobili iz Bosne in Hercegovine. Gre za odločbo regulatorja kapitalskega trga iz Banjaluke, ki je decembra 2016 zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri trgovanju z vrednostnimi papirji izrekel javni opomin tamkajšnji družbi za upravljanje Invest Nova. Njen upravni odbor je več let vodil Aleš Musar, ki je v odločbi omenjen na več mestih. Regulator je namreč družbi odvzel soglasje za njegovo imenovanje.

Dokument navaja, da je morala družba Invest Nova kupovati delnice od povezanih podjetij iz Slovenije, ki so jih obvladovali Musar, Konič in Habinc. Vsaj v enem primeru je šel posel prek Liechtensteina. To je regulator iz Banjaluke ugotovil s pomočjo podatkov finančno-obveščevalnega oddelka pri državni agenciji za preiskave in zaščito (Sipa), ki ima policijska pooblastila.