Natančen dan oziroma dneve predčasnega glasovanja bodo določile posamezne občinske volilne komisije, a morajo biti te v skladu z navodili Državne volilne komisije izvedene med 15 in 17. novembrom. Z 18. novembrom se nato volilna kampanja zaključi in se začne volilni molk, občani pa bodo lahko v nedeljo 20. novembra oddali glas za svojega lokalnega favorita. Seznam vseh kandidatov je dolg, predolg, a dolg in morda predolg je tudi seznam slovenskih občin. Najbolj vabljiv in atraktiven je seveda ljubljanski prestol, ki ga že vse od davnega leta 2006 zaseda Zoran Janković. Tokrat mu bo nasproti stalo osem protikandidatov. Zdi se, da je Janković še vedno trdno v sedlu, a mu kot ponavadi pretijo sulice tako z leve kot desne. Ga lahko tokrat kdo spodnese?
Pregovrono »najlepše mesto na svetu« ima tokrat devet pretendentov za položaj župana. Poleg Jankovića so v ožjem krogu favoritov, če ta obstaja, še Tina Bregant (SLS in Naša dežela), Aleš Primc (Glas za otroke in družine) in Nataša Sukič (Levica), ki veljajo za razmeroma znane obraze. Kandidirajo sicer še Igor Horvat (SDS), Mojca Sojar (NSi), Jasmin Feratović (Piratska stranka), Tomaž Ogrin (Zeleni Slovenije in Konkretno) in Jasminka Dedić (Vesna - zelena stranka).
Kje je najbolj ranljiv?
Janković se je na zadnjih štirih lokalnih volitvah razmeroma zlahka otresel konkurentov, saj nikoli ni bil potreben drugi krog. Z 57,53 odstotka glasov je najslabši rezultat zabeležil leta 2014, a je bil njegov najbližnji zasledovalec Damjan Damjanovič z 23,15 odstotka glasov še vedno zelo daleč. Na zadnjih volitvah je nato suvereno pometel s trenutnim predsedniškim kandidatom Anžetom Logarjem, ki mu je sicer uspelo zbrati 29,50 odstotka glasov, a se je Jankovićeva podpora znova povzpela nad 60 odstotkov, njegova stranka pa je v mestnem svetu dosegla absolutno večino. Za naštevanje njegovih dosežkov in spodrsljajev, tudi bolj ali manj resnih afer in očitkov, bi na tem mestu zmanjkalo črnila. Nenazadnje njegova predvolilna kampanja poteka že od leta 2006, ko je bil prvič izvoljen za župana, od takrat pa je nenehno pod dobrogledom svojih občanov, ki bodo sami najbolje ocenili, kdaj bo čas za njegov odhod. Glede na vzdušje v slovenski prestolnici se sicer ne zdi mogoče, da bi ga lahko premagal kakšen od »desnih« kandidatov. Večjo nevarnost bi mu bržkone predstavljal kredibilen, neoporečen in s kazenskimi ovadbami neobremenjen »levi« kandidat z jasno vizijo na področjih stanovanjske in okoljske problematike, a bi moral biti tudi ta težkokategornik. Kakšna je njegova letošnja konkurenca?
Primc našel novo platformo
Nekoliko presenetljivo, če ne šokantno, se je v boj za ljubljanskega župana tokrat podal Aleš Primc, ki se je ob vložitvi kandidature označil za »najboljšo izbiro« za novega ljubljanskega šerifa. Med drugim je obljubil namestitev dvigal v vse bloke in večnadstropne hiše. Lahko bi obljubil tudi povsem divjo in nebrzdano gradnjo novih blokov in večnadstropnih hiš, pa težko verjeli, da bi lahko Jankoviću predstavljal resno konkurenco. Njegovo ozadje tega ne dopušča, večini Ljubljančanom namreč kačje olje, ki ga prodaja, bržkone ne diši. Kandidatura mu seveda predstavlja novo platformo za širjenje svojega evangelija, vsebina katerega je trenutno osredotočena na težnjo po referendumu o družinskem zakoniku, zaradi katerega se bo obrnil na ustavno sodišče. Gre sicer za predsednika zunajparlamentarne stranke Glas za otroke in družine, ki se bo po lastnih besedah zavzemal za pravično in solidarno Ljubljano, ki je tudi njegov rojstni kraj. Korenine njegove družine sicer segajo na Dolenjsko. V politiki je bil doslej neuspešen, a je nekaj odmevnih zmag zabeležil v civilnodružbeni sferi, kjer njegov glas najbolj odmeva na področju borbe proti vsem spremembam, ki se dotikajo njemu svetega pojma »tradicionalne družine.« Ne gre sicer za kandidata stranke SDS, a je Primc dolgoletni podpornik lika in dela Janeza Janše, sam pa je deležen močne podpore RKC.
Nova priložnost za Bregantovo?
Bi lahko trn v Jankovićevi peti postala Tina Bregant? Gre za specialistko pediatrije ter fizikalne in rehabilitacijske medicine ter mamo treh otrok, ki pa je Slovencem najbolj znana iz obdobja pandemije sars-cov-2. Prioritetno področje za zdaj hipotetične županje Bregantove je zagotovo zdravstvo. Kot razlog za kandidaturo je tudi sama navedla željo, da bi »nekaj 10 tisoč Ljubljančank in Ljubljančanov imelo svojega osebnega zdravnika, pediatra in ginekologa.« Poskrbela bi tudi za čistejši zrak z manj prašnimi delci.
Bregantova je bila sicer pred leti eden vidnejših obrazov združenja Mladi zdravniki, a je to vlogo obesila na klin, ko je aprila 2020 v času vlade Janeza Janše postala državna sekretarka na ministrstvu za zdravje. Bralci, ki travmatičnih spominov na prvi dve leti pandemije še niso potlačili, se je bodo gotovo spomnili njene vloge v drugem valu pandemije, ko je vlada uvedla ukrep nošenja maske tudi na prostem. Novico o tem ukrepu, ki je naletel precej sumničav odziv državljanov, je sporočila ravno Bregantova. Pozneje se je izkazalo, da tega ukrepa v resnici ni predlagala stroka, temveč je šlo za odločitev vlade in da je državljanom maske brez strokovne osnove v resnici »nataknil« Janša. Bregantova se je sicer še istega leta na zahtevo takratnega ministra za zdravje Tomaža Gantarja poslovila z mesta državne sekretarke. Pozneje, ko je ministrstvo za kratek čas prevzel sam Janša, se je tja sicer vrnila kot vodja kabineta. Pozneje se je odločila, da je čas za vstop v politiko. Po lastnih besedah je sprejela povabilo zavezništva Povežimo Slovenijo in v sklopu satelitskih strank SDS nastopila na letošnjih državnozborskih volitvah. Predstavljala se je kot njihova kandidatka za ministrico za zdravje, po neuspehu pa se je zdaj odločila, da bo v Ljubljani izzvala Jankovića.
Bo našla dovolj podpore? Podporniki Levice ne bodo dovolj ...
Sukičeva je na drugi strani kandidatka Levice in je morda edina zanimiva za levi pol, ki ima v prestolnici močno volilno bazo. V Ljubljani rojena pisateljica, lezbična aktivistka, didžejka in končno političarka, po čemer je v zadnjem obdobju tudi najbolj znana, je že ob vložitvi kandidature udarila na protikapitalistično struno. Izpostavila je, da si bo kot županja prizadevala za manj kapitalistično usmerjeno mesto, se zavzemala za pravice delavcev ter gradila javna najemna stanovanja. »Podpirali bomo tudi stanovanjske zadruge in si prizadevali za preostale alternativne bivanjske oblike,« je navedla. Glasba za ušesa številnih Ljubljančanov. Zdi se, da bi lahko bila Sukičeva edina, ki bi lahko ogrozila Jankovićevo prevlado. Poslanka Levice trenutno zaseda položaj podpredsednica Državnega zbora. Ponaša se sicer s pestrim življenjepisom, pri čemer je do nastopa svoje prve poslanske funkcije leta 2018 delovala predvsem na področjih kulture, človekovih pravic in diskriminacije, nevladnih organizacij ter družbenega aktivizma nasploh. Ob tem je zanimivo, da ne izhaja iz družboslovja, temveč je končala študij elektrotehnike. To sicer ni njena prva kandidatura za ljubljansko županjo, kandidirala je namreč že na lokalnih volitvah 2014, ko jo je na položaj predlagala ena od predhodnihc današnje Levice Iniciativa za demokratični socializem. Če bi lahko o njenih možnostih karkoli sklepali iz njenega takratnega rezultata, se ji zmaga ravno ne nasmiha. Takrat je namreč prejela vsega 2,77 odstotka glasov, poleg zgoraj omenjenega Damjanoviča pa sta jo prehitela celo kalibra, kot sta Zmago Jelinčič Plemeniti in Miha Jazbinšek. Od takrat je seveda minilo že skoraj desetletje, razmere so tokrat drugačne, tudi Sukičeva, ki jezika nikoli ne špara, pa je danes precej bolj prepoznaven obraz.
