Novice Svet24

Slovenija lahko na zakup zemeljskega plina iz Alžirije, s katerim bi v prihodnjih mesecih rešila velik del morebitnih težav z oskrbo, očitno računa le, če bo država lastniško vstopila v Geoplin. To postaja jasno ob zadnjem dogajanju okoli največjega domačega trgovca s plinom. Že v torek je predsednik vlade Robert Golob napovedal, da »bi lahko država v oktobru nacionalizirala kakšno energetsko podjetje«. Še isti dan so na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Bojan Kumer, pojasnili, da je imel Golob v mislih Geoplin. Poudarili so, da bo slovenska vlada ukrepala v primeru ogrožanja oskrbe s plinom v Sloveniji in finančnih težav Geoplina. Toda več virov nam je potrdilo, da je »operacija Geoplin« že v polnem teku. Po naših informacijah naj bi država v prihodnjem mesecu dni vanj vplačala približno 100 milijonov evrov dodatnega kapitala, s čimer bi sama postala večinska lastnica Geoplina. Kar je najpomembnejše, s kapitalsko okrepitvijo Geoplina bi padla še zadnja ovira pred podpisom pogodbe z alžirsko energetsko družbo Sonatrach o dobavi zemeljskega plina iz te severnoafriške države.

Pomagati bi moral Petrol, a ne želi

V igri je zakup približno 300 milijonov standardnih kubičnih metrov plina, ki bi iz Alžirije prek Italije začel prihajati v Slovenijo po 1. januarju. To je enako približno tretjini slovenske porabe v lanskem letu, ki je bila rekordna zaradi nizkih temperatur. Po naših zanesljivih informacijah je pri tem poslu kot edino ostalo odprto vprašanje zavarovanja. Gre za stalnico v plinskem poslu, ki v teh časih še bolj deluje na ravni držav. Prav za kupovanje novih količin plina na trgu je Golobova vlada v začetku meseca Geoplinu s posebnim zakonom dala na voljo do 400 milijonov evrov državnih jamstev. Toda to samo po sebi ni bilo dovolj. Zaradi pravil o državnih pomočeh bi namreč moral pri zagotavljanju jamstva za nakup plina kot večinski lastnik lastnik Geoplina sodelovati tudi Petrol – in to s petinskim deležem. Tu se je zapletlo. Kriza v energetiki, ki je izbruhnila ob ruski agresiji na Ukrajino, naj bi namreč že poslabšala finančni položaj največjega domačega naftnega trgovca. Petrol je imel konec lanskega leta izdanih za več kot 211 milijonov evrov dejanskih in potencialnih jamstev, od tega 21 milijonov evrov za Geoplin. V Petrolu, ki jo vodi Nada Drobne Popovič, zato očitno ne želijo prevzemati dodatnih finančnih bremen. Ob polletju je njegova krovna družba, ki od države za zdaj neuspešno zahteva povračilo več kot 100 milijonov evrov izpadlih prihodkov in dobička zaradi omejitve cen bencina v času vlade Janeza Janše, ustvarila 27 milijonov evrov izgube. Vrednost Petrolove delnice je v zadnjih dneh padla na 370 evrov, kar je skoraj 200 evrov manj kot januarja. Konec lanskega leta je Petrol svojo naložbo v Geoplin vrednotil na 57 milijonov evrov.

necenzurirano.si

Dejstvo: plina iz Hrvaške ne bo, ker ga ne more biti

STA

Ker Petrolovega jamstva ne bo, je edina pot do plina iz Alžirije s pomočjo državnih jamstev tudi kapitalska okrepitev Geoplina. Medtem je namreč sam Geoplin, enako kot plinska podjetja po vsej Evropi, ujet v škarje. Na eni strani ima vnaprej zakupljen plin od ruskega Gazproma, ki ga je po cenah, dogovorjenih pred krizo, preprodal drugim trgovcem. Na drugi strani mora ta plin zaradi redukcij dobav iz Rusije nekajkrat dražje kupovati na dnevnih trgih, pri čemer ga še vedno prodaja po predkriznih cenah. Izguba zaradi tega bo načela njegov kapital. Tega je bilo konec lanskega leta za 157 milijonov evrov. Zdaj je jasno tudi, da lahko dodatne količine plina v Slovenijo pridejo le iz smeri Italije ali Avstrije, ne pa tudi iz Hrvaške. Kot nam je v sredo potrdil Marjan Eberlinc, direktor družbe Plinovodi, ki upravlja domače plinovodno omrežje, to ne omogoča dobave večjih količin plina iz Hrvaške. Dnevna zmogljivost na meji pri Rogatcu namreč znaša le 0,7 milijona kubičnih metrov. Za primerjavo: dnevni vrh porabe na vrhuncu zime v Plinovodih ocenjujejo na štiri milijone kubičnih metrov. Zakaj je temu tako? »Hrvaška stran bi morala nadgraditi še 10 kilometrov manjkajočega plinovoda na trasi Lučko–Zabok in zgraditi kompresorsko postajo. Ocenjujem, da bi za to investicijo potrebovala vsaj tri leta,« odgovarja Eberlinc. To v drugačno luč postavlja tudi nekatere napovedi Janševe vlade o zakupu večjih količin zmogljivosti plina na terminalu na otoku Krk. Četudi jih hrvaška stran ne bi prodala Ini in madžarskim energetskim družbam, ampak Geoplinu, jih ta ne bi mogel prepeljati v Slovenijo.

Kaj pravijo simulacije, če plina iz Rusije ne bo

Eberlinc dogajanja v Geoplinu, kjer je Petrol na ponedeljkovi skupščini razrešil glavno direktorico Vanjo Lombar, operativno vodjo pogajanj z Alžirci, v sredo ni želel komentirati. Poudaril je, da so zmogljivosti za dobavo plina iz zahodne smeri dovolj velike. In kako Eberlinc komentira trenutne razmere na evropskih plinskih trgih? »Trenutno stanje je zelo dobro. Na naših mejah ni nobenih motenj, četudi prihajajo informacije o redukcijah v Avstriji. Tudi iz smeri Italije proti Avstriji teče plin nemoteno. Ostaja pa velika skrb,« je dejal. V združenju evropskih operaterjev plinovodnih omrežij (ENTSOG) so po opravljenih simulacijah ugotovili, da bo oskrba s plinom v Evropi nemotena, če bodo izpolnjeni trije pogoji: 1. Da bodo skladišča najmanj 80-odstotno zapolnjena. Trenutno povprečje po Eberlinčevih besedah znaša 87 odstotkov. 2. Da v plinovodih iz smeri Francije proti srednji Evropi ne bo prihajalo do tako imenovanih zamaškov. Gre za fizikalni pojav, ki se lahko pojavi ob spremembi tlaka, saj je plin po teh ceveh do zdaj potoval v nasprotno smer. 3. Če Evropi povprečno uspe porabo znižati za 15 odstotkov. »Simulacije so upoštevale popolno zaustavitev dobav plina iz Rusije,« je poudaril Eberlinc. Ob torkovih poškodbah dveh cevi plinovoda Severni tok, ki pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo, pa ocenjuje, da te ne bodo v večji meri vplivale na preskrbo Slovenije. »Velika večina plina, ki pride po tej poti, je namenjen porabi v Nemčiji,« je dodal Eberlinc.