Pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos je Moskva vrsto let zahtevala, da Ukrajina nikoli ne sme postati članica zveze Nato, ki se po njihovem mnenju že tako preveč širi proti vzhodu, v interesno sfero Rusije.
Zelenski je navedel, da je Ukrajina dokazala, da zadostuje standardom zveze Nato, zato so se odločili za vložitev uradne prošnje za vstop v Nato. Časovni okvir prošnje ne more biti naključen. Danes je namreč ruski predsednik Vladimir Putin je razglasil priključitev ukrajinskih regij Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson Rusiji, čemur nasprotuje tako Ukrajina kot ves zahodni svet, pa tudi druge velike države.
"Ukrajina se ne bo pogajala z Rusijo, dokler bo Putin predsednik Ruske federacije. Pogajali se bomo z novim predsednikom," je dejal Zelenski v videoposnetku, objavljenem na družbenih omrežjih.
"Dejansko smo že v Natu. Pravzaprav smo že dokazali, da smo združljivi s standardi zavezništva (...), ki so resnični za Ukrajino, resnični na bojišču", je po poročanju STA še dejal Zelenski, ki zaključuje: "Pravzaprav danes Ukrajina zahteva, da se to zgodi de iure. Pospešeno. S podpisom prošnje Ukrajine za pospešeno članstvo v Natu bomo naredili odločilen korak."
V jedrski vojni ni mogoče zmagati
Ruske grožnje z jedrskim orožjem in delno mobilizacijo prebivalstva je generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg označil za znak šibkosti in priznanje, da vojna v Ukrajini ne poteka po Putinovem načrtu. Ob tem je tudi obljubil podporo Ukrajini, vse dokler bo to potrebno.
"Ukrajina ima seveda pravico ponovno zavzeti ukrajinsko ozemlje, ki ga zdaj zasedajo ruske sile," je še dejal Stoltenberg in poudaril, da v jedrski vojni ni mogoče zmagati ter da bi uporaba jedrskega orožja imela "hude posledice za Rusijo".
Stoltenberg je izrazil tudi podporo odločitvi Ukrajine, da se pridruži zavezništvu. "Vsaka demokracija v Evropi ima pravico zaprositi za članstvo v Natu in zaveznice to pravico spoštujejo," je dejal.
Prošnja za članstvo v Natu je po navadi le prvi korak v dolgotrajnem pristopnem procesu. Države, ki zadostujejo kriterijem, kar za Ukrajino ni gotovo, morajo opraviti pristopne pogovore na sedežu Nata v Bruslju skupaj z ekipo Natovih strokovnjakov. V naslednjem koraku mora država Natu poslati pismo o nameri skupaj s časovnimi načrti za dokončanje vseh potrebnih reform, določenih na predhodnem pogovoru.
Za tem mora Nato pripraviti pristopne protokole k washingtonski pogodbi, ki jih nato podpišejo in ratificirajo vse zaveznice. Šele ko vlade držav članic Nata ratificirajo protokole v skladu s svojimi nacionalnimi postopki, lahko generalni sekretar uradno povabi morebitne nove članice, naj pristopijo k severnoatlantski pogodbi.
