Če na »običajno« leto o izbruhih kolere poroča manj kot 20 držav, je ta številka letos precej višja. Bolezen, ki se širi s pomočjo onesnažene vode ali hrane ter lahko povzroči močno drisko in celo smrt, je prisotna zlasti na območjih konfliktov in tam, kjer vladajo revščina in slabe higienske razmere. »Po letih upadanja števila primerov v zadnjem letu opažamo zaskrbljujočo porast primerov izbruhov kolere po celotnem svetu,« je danes pojasnil vodja ekipe za kolero pri SZO Philippe Barboza, ki je dodal, da se je povečala tudi stopnja umrljivosti. Slednja se je glede na petletno povprečje povečala kar za trikrat in v Afriki trenutno znaša približno tri odstotke.
Večina okuženih bolezen sicer preživi z blažjimi simptomi, a lahko kolera, če se ne zdravi, človeka ubije tudi v nekaj urah. Tako je v Siriji, ki ima za sabo 11-letno državljansko vojno in kjer v prenatrpanih kampih za notranje razseljene ljudi pogosto vladajo nečloveške razmere, letos umrlo že najmanj 33 ljudi. Barboza je hkrati izrazil zaskrbljenost nad razmerami na območju Afriškega roga, polotoka vzhodne Afrike, ki vključuje Džibuti, Etiopijo, Eritrejo in Somalijo, ter tudi v delih Azije, vključno s Pakistanom, kjer se nekatere regije srečujejo s hudimi poplavami. Soočajo se tudi s pomanjkanjem cepiva, saj imajo do konca tega leta na voljo le še nekaj milijonov odmerkov, kar pa ni dovolj, da bi se lahko odzvali na »akutne izbruhe, kaj šele, da bi lahko vzpostavili preventivno cepilno kampanjo, s katero bi lahko zmanjšali tveganje v številnih državah.«
