Že dobra tri desetletja vodita s partnerjem Studio Nuvolari & Lenard za oblikovanje najprestižnejših jaht in zasebnih vil. Steven Spielberg je le eden od ponosnih lastnikov, nam lahko zaupate še kakšno znano ime?
Dan: V svetu zabave ni toliko denarja, da bi si lahko slavni kupovali naše izdelke. Spielberg je anomalija, saj je milijarder, igralci pa takega denarja ne morejo privarčevati vso kariero. Barko bi še plačali, ampak težava je potem vzdrževanje. Cene naših jaht se začnejo pri 25 milijonih za plovilo, najina najdražja jahta, 142-metrski NORD, pa je stala več kot pol milijarde evrov. Za 25 milijonov evrov dobite jahto do 50 metrov dolžine, za njeno vzdrževanje pa je potrebnih približno milijon evrov na leto. Prekleto premožni morate biti, da tega ne občutite.
Ali vi imate svojo jahto?
Dan: Ne. Ljudje mislijo, da tudi jaz živim to življenje, vendar sem le dizajnerski servis te industrije. Barke načrtujem in vsaka naša jahta je drugačna. Nekako tako kot znan modni oblikovalec, ki oblikuje unikatno večerno ali poročno obleko le zate. Odvisno je le, kateri modni oblikovalec ti je všeč, enako je pri nas – če je nekomu všeč naš pristop k oblikovanju, pride k nam, da mu oblikujemo jahto.
Kje bivate?
Dan: Ves čas sem razpet med Slovenijo in Italijo. Kadar Tatjana ni s svojim sinom, pride v Italijo, tako da imava zdaj dva doma, v Ljubljani in Trevisu, dve garderobi in v obeh hladilnikih dovolj hrane. Tudi midva živiva tako, kot bi bila otroka ločenih staršev. (nasmešek)
Tatjana, poznali smo vas kot manekenko, sedaj ste vzrediteljica psov.
Tatjana: Od mladih nog sem bila ljubiteljica živali, psi pa so bili moja strast. Ko sem bila mlajša, sem imela dobermana, po rojstvu otroka pa sem se odločila za manjšega psa, pomeranca, ki je zame najlepša pasma med majhnimi. Pravi vzreditelji imajo dvajset psov in več, moja vzreja pa je butična, saj imam le štiri pomerance in od eno do dve legli na leto. Pse imam tudi v solastništvu. To pomeni, da je pes moj, živi pa pri prijateljici. Ko je čas za leglo, pride psica k meni, potem pa gre nazaj k skrbnici. Pred tem sem se ukvarjala z oddajanjem nepremičnin, sedaj pa sem jih prodala in razmišljam o novih investicijah.
Skupaj sta skoraj tri leta, kako se je vse začelo?
Dan: V Sloveniji vsak pozna drugega vsaj na videz. Že pred leti sva vedela, kdo je kdo, a ker sva bila oba v zvezi, se najine poti niso križale. Jaz sem se ločil eno leto pred Tatjano, pred petimi leti.
Tatjana: Jaz nisem bila uradno poročena, v zvezi pa sem bila 17 let, tako dolgo je bil poročen tudi Dan.
Dan: Iz zakona imam tri otroke, dva sta že odrasla. Najmlajši sin je zdaj del najine razširjene družine, skupaj s Tatjaninim sinom, seveda. No, po ločitvi sva oba imela najprej druge partnerje, a za nobenega od naju to ni bilo to, oba sva se pobirala, iskala in celo razmišljala, ali ne bi bila raje kar sama. Veliko sem delal, hkrati pa sem se ukvarjal z ločitvijo, ki, žal, traja še danes. Moje družabno življenje je bilo vezano na Italijo in svet, prvi stik sva tako vzpostavila na Instagramu.
Tatjana: Dan je všečkal in komentiral mojo zgodbo, saj sva takrat že sledila drug drugemu. Kasneje sem komentirala neko njegovo sliko in potem sva si počasi začela dopisovati, po mesecu in pol dopisovanja si še vedno nisva izmenjala telefonskih številk niti slišala glasu drug drugega. Ker je živel v Italiji, jaz pa v Ljubljani, oba vezana tudi na otroka, nisva bila prepričana, kam bo to dopisovanje sploh pripeljalo.
Dan: Predstavljal sem si, da bo v živo zavijala po štajersko, da je ne bom niti razumel. (smeh obeh)
Kakšno je bilo vajino prvo srečanje?
Dan: Imela sva neke vrste zmenek na slepo, čeprav sva že vedela vse drug o drugem. Tatjana me je osvojila že s tem, da je iskreno in preprosto bitje. Zanjo ni pomembno, ali spi v spalni vreči ali v hotelu s petimi zvezdicami. No, naj se sliši še tako osladno, je bila to ljubezen na prvi pogled. Udarilo naju je, jaz pa tako ali tako ne verjamem v počasne zgodbe, tipanje in kalkulacije.
Tatjana: Ko je prihajal proti meni, me je popadla trema in takrat veliko govorim. Dan je gledal v tla in vlekel noge za seboj … Dogovorila sva se za večerjo in spraševala sem se, kako bi lahko prekinila zmenek, če mi ne bo všeč. A sva bila na večerji tako dolgo, da so naju morali pomesti iz gostilne. Večerja je trajala pet ur – do enih zjutraj, ko so naju prosili, da odideva. (smeh)
Torej ste pred tremi leti začeli prihajati v Ljubljano zaradi Tatjane?
Dan: Izključno zaradi nje. Pred tem sem prišel občasno le na obisk k mami. Začel sem se spraševati, kako bova zastavila najino pot, saj sem imel že 52 let. Zveza na daljavo, z občasnimi obiski, bi se lahko vlekla dolgo, a zdelo se je, da to nikogar od naju ne zanima več, zato sem po enem mesecu zmenkovanja predlagal, da greva na prijateljevo mega jahto na Maldive. Na vsaki jahti je vedno premalo prostora, štiriindvajset ur si skupaj ves teden, zato bi hitro ugotovila, ali sva za skupaj. Lahko povem, da sva videla malo Maldivov, ampak samo drug drugega, jahto in morje.
Tatjana: V šali rada povem, da je Dan jaz v moški obliki. Najina miselnost je zelo podobno naravnana. V mladosti sem bila prepričana, da se nasprotja privlačijo, a ko človek postane starejši in zrel, je treba skupaj predvsem dobro funkcionirati.
Ali to pomeni, da se nikoli ne spreta?
Dan: Če se ne bi nikoli sporekla, bi bilo dolgočasno, za večje konflikte pa je življenje prekratko.
Tatjana: Ko sva se z Danom vrnila z Maldivov, se je začela epidemija korone, v Italiji je bilo vse še strožje kot pri nas, zaprli so studio, Dan je prišel k meni v Ljubljano in dva meseca sva bila ves čas skupaj. Spoznala sva se bolje, kot bi se lahko v dveh letih »normalnega« življenja. Tisto leto jeseni me je presenetil, ko me je zaprosil za roko. Vedno sem se šalila, da bom rekla da prvemu, ki bo pokleknil pred menoj.
Ali je Dan pokleknil?
Tatjana: Seveda!
Dan: Sem večni romantik in verjamem v vse pravljice. Medtem ko mi je Tatjana odprla Ljubljano, sem naju jaz vključil v svoja svetovna poznanstva. Na tak način tudi sicer rada potujeva –malo obnovim stike s prijatelji, včasih obiščem stranke, malo sva po svoje.
Kako doživljate razliko med svojimi osebnimi finančnimi zmožnostmi in bogastvom vaših strank?
Dan: Marsikdo bi se v mojem poslu verjetno izgubil, napačno razumel te ljudi kot del svojega sveta in poskušal na neki način zlagano imitirati njihov slog življenja, jaz v to zmoto nisem zapadel. Rad se pošalim, da sem za bogataše to, kar je ginekolog za ženske. (smeh) Videl sem že vse bogastvo na tem svetu, zato me ne morete z ničimer več impresionirati. V mojem poslu je tako, da nikoli ne moreš imeti največ, saj vedno pride nekdo, ki ima še več. Zato je takšna tekma že v osnovi neumna in izgubljena.
So bogati srečnejši od preprostih ljudi?
Dan: V nekaterih pogledih zagotovo so, a vsak človek ima tudi običajne probleme. Nekdo se bo vse življenje pehal in poskušal ustvariti še več, nekdo bo znal v tem izobilju tudi uživati. Nekateri pač nikoli ne bodo imeli te milijarde, ki si jo želijo. V Sloveniji ni milijarderja, nihče v našem prostoru ne zmore razpolagati s skoraj neomejenim bogastvom. Biti milijarder namreč pomeni imeti občutek, da je vse zastonj. Takrat vse materialno izgubi svoj pomen in nemalokrat se nato človek osredotoči izključno na človeške odnose. Vsekakor pa na koncu vsakdo pride do točke, ki ji pravimo »preostali čas« – za nekoga je to še deset, dvajset dopustov, če bo zdravje. Tak človek ne bo dal zadnjih let življenja za ustvarjanje še večjega bogastva. Take razsvetljene milijarderje v šali imenujem visoko premožni menihi.
No, pa pojdimo od menihov h glamurju. Vajine fotografije na družbenih omrežjih so kot iz Hollywooda!
Dan: Vse je zgolj zabava, vse je posneto s telefonom, slikajo pa naju prijatelji, otroci ali mimoidoči, turisti.
Tatjana: S tem poslom sem se prej ukvarjala, zato se znam obleči in namazati. Na Instagramu pravzaprav vodiva svoj dnevnik.
Dan: Zaradi covida na najinem začetku dolgo nisva imela nekih spominov, razen tistih z Maldivov, saj nisva mogla nikamor. Manjkala nama je skupna zgodovina – s prejšnjima partnerjema sva bila namreč že vsepovsod. Spraševala sva se, česa se bova spominjala, saj sva se med epidemijo le prestavljala s terase na teraso. Zato sva se po pandemiji odločila, da greva skupaj na kraje, ki jih morda pozna eden od naju ali pa kjer še noben od naju ni bil.
Kako so otroci sprejeli vajino zvezo?
Tatjana: Sinova sta morala dojeti, da sta zdaj tu nova partnerja in se bo treba na to navaditi. Moj otrok je bil edinček, zato se je vse vrtelo okoli njega … Tudi med pravimi brati in sestrami so konflikti in se morajo starši boriti s tem.
Dan: To ni nikoli preprosto. Dva otroka je težko spraviti skupaj, četudi sta oba angela, kar pa najina sinova na srečo nista. (nasmešek) Ko sva se s Tatjano spoznala, sta bila sinova še mulčka, danes je njen Mark najstnik, moj Glen pa bo kmalu tam. Sedaj sta že kot brata, kar si štejeva med največje dosežke. Ni lahko imeti dobre zveze, še težje je to zvezo umestiti v širši prostor, kjer so še drugi. Teh ljudi ne moreš prisiliti, da te sprejmejo, otroci pa nikoli ne smejo trpeti. Pozitivno me je šokiralo, ko sem videl, da sta Tatjana in njen nekdanji partner uspela popolnoma ločiti osebne konflikte od otroka. Otrok je šel v enakovredno deljeno skrbništvo, z deljenimi stroški. Šokiralo zato, ker sem dotlej že nekaj let imel pravo vojno z nekdanjo ženo, ki je od ločitve vsem trem najinim otrokom odrekala več časa z menoj. Oba z mojim najmlajšim sinom sva lahko opazovala, kako je bil Tatjanin sin vesel in sproščen in kakšen lep odnos ima z obema staršema.
Ali mislite, da za težave z nekdanjo ženo niste krivi tudi vi?
Dan: Z gotovostjo lahko rečem, da nepravična delitev časa z otroki ni bila moja krivda. Bivša žena je kategorično zavračala kakršnekoli moje predloge za sporazumno ločitev, želela je vojno in jo tudi vsilila. Ob ločitvi mi je tako dala v podpis pogodbo, ki je poleg delitve premoženja določala tudi delitev časa z otroki. Ob ločitvi je namreč izsiljevala celoten studio in moje partnerje z njihovimi družinami s prijavami na finančne institucije, ki bi nas za določen čas lahko ustavile kot podjetje. Zagotovo bi izgubili stranke, če bi imele zaradi njenih prijav inšpekcijam težave. Multimilijonarji pač ne marajo, da kdo brska po njihovih papirjih, in to je nekdanja žena dobro vedela. Da sem to gonjo ustavil, zavaroval studio in vse ljudi, ki jih je vpletla, sem bil prisiljen sprejeti vse njene pogoje. Celo moj partner ji je plačal pravo bogastvo s svojega osebnega računa. Studio ji še danes mesečno plačuje.
Ampak verjetno je logično, da mati vaših treh otrok dobi neki del premoženja?
Dan: Ob ločitvi je gospa dobila veliko, merjeno v milijonih. Prav tako ima že dve leti in pol novega partnerja, ki je odvetnik. Na sodišču je gospod izjavil, da bi lahko bili prijatelji, pod pogojem, da bi plačal vse, kar pričakujeta. Z zadnjo tožbo v Italiji nekdanja žena zahteva ekskluzivno starševstvo za najmlajšega sina s prepovedjo približevanja očeta in nadzorovanimi obiski, skupaj z dodatnimi 170.000 evri letno za naslednjih deset let. Izsiljena pogodba, ki sem jo ob ločitvi podpisal, žal predvideva, da sem lahko otroke videl le osem dni na mesec, kljub temu da sem vedno v celoti skrbel zanje. Starejša otroka ji je uspelo popolnoma odtujiti od mene, najstarejšega niti ne videvam več, s hčerjo sem sedaj, ko študira na Nizozemskem in se je oddaljila od matere, uspel obnoviti odnos, najmlajši pa preživi z menoj osem dni na mesec. In prav zato, ker ji najmlajšega ni uspelo odtujiti, pri dvanajstih bi namreč lahko več časa z očetom zahteval tudi sam na sodišču, je proti meni sprožila tožbo. O tem so me obvestili ravno na dan poroke s Tatjano.
Upam, da bom z zaključkom tega sojenja lahko Tatjani ponudil manj stresno življenje. Na srečo nas vse to dela zgolj močnejšo in bolj povezano razširjeno družino.
