Uredba je resda šele v pripravi, vendar trenutno besedilo s popolno prepovedjo rabe pesticidov na občutljivih območjih pomeni konec kmetovanja na Dravskem in Ptujskem polju, pravijo kmetje. Slovenija podpira zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), kjer je to mogoče, ne strinja pa se s popolno prepovedjo rabe FFS na območjih Nature 2000 in vodovarstvenih območjih. »Na splošno pa imamo pripombo, da uredba ne sme zmanjšati kmetijske proizvodnje in posledično prehranske varnosti, predvsem ne tam, kjer ni na voljo ustreznih alternativnih metod varstva rastlin,« pravijo na kmetijskem ministrstvu, pri razmišljanju jih je podprlo tudi okoljsko ministrstvo, ki je sprva podpiralo predlog evropske komisije. Predlog uredbe je trenutno v obravnavi, zato še ni jasno, kakšna bo končna sprejeta zakonodaja, torej kakšna bo obveza za vsako posamezno državo, zagotovo pa bodo sprejeti ukrepi, ki bodo spodbujali ekološko kmetovanje in dajali prednost integriranemu varstvu rastlin.
Ugašanje kmetij pomeni več hrane iz uvoza
Neizpodbitno je, da uporaba pesticidov predstavlja tveganje za zdravje ljudi in okolja, saj raziskave kažejo na povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in povečanim tveganjem za zdravstvene težave, vključno s Parkinsonovo boleznijo, reproduktivnimi in razvojnimi težavami ter rakom. Ob tem imajo vpliv tudi na zdravje tal, kakovost voda. Na drugi strani pa so med živili, ki so z ostanki pesticidov najbolj onesnažena, predvsem sadje in zelenjava, ne žitarice, ki prevladujejo na tleh Dravskega in Ptujskega polja. Rezultati raziskav iz leta 2020 o prisotnosti ostankov pesticidov evropske agencije za varno hrano so pokazali, da 50 odstotkov testiranih živil ni vsebovalo ostankov oz. so bili ti pod mejo, ki bi jo bilo mogoče izmeriti, 44 odstotkov živil je v bilo v okviru dovoljenega. Šest odstotkov je dovoljeno količino presegalo, kar pa še vedno ne pomeni, da užitje živila pomeni tveganje za zdravje. Že vrabci na veji pa čivkajo, da je lokalna hrana bolj zdrava od uvožene, ki ima za sabo stotine prevoženih kilometrov, vendar pa se s sprejetjem uredbe pričakuje, da se bo domača pridelava še znižala, uvoz pa povečal.
Zagotovo so rezerve za zmanjšanje uporabe pesticidov, in sicer v bolj »natančnem« kmetovanju, torej ob pravem času, z uporabo pravega sredstva v določeni količini. Za to pa so potrebne verodostojne in dostopne informacije ter kmetijska tehnika, ki bo to omogočala, to pa je pogojeno z investicijskim denarjem, ki ga ob vseh cenovnih pritiskih na kmetijah že dolgo ni več.
Če ugasne kmetijstvo, ugasne tudi del gospodarstva
»Strokovnjaki in kmetje smo bili šokirani, ko smo prebrali predlog uredbe, ki je resnično ekstremno rigorozen, na drugi strani pa neizvedljiv, saj ni razvite tehnologije, ki bi v tolikšni meri znižala predvideno rabo fitofarmacevtskih sredstev,« je jasen Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru. Ob tem je nenavadno, da bi morala Slovenija za 58 odstotkov znižati rabo pesticidov, medtem pa npr. Madžarska za 48, Bolgarija in Romunija pa za 35 odstotkov. »Ni enostavno pojasniti, zakaj smo ravno pri nas prišli do takšnih omejitev. Podatki kažejo, da smo v zadnjih 20 letih skoraj prepolovili rabo aktivnih snovi.«
Eden izmed razlogov za znižanje rabe pesticidov naj bi bilo tudi varstvo potrošnikov, vendar bo, kot pravi Lešnik, zmanjšanje samooskrbe v Sloveniji oz. še dodatna omejitev slovenskih kmetov zgolj povečala uvoz. »Jedli bomo hrano iz Španije oz. uvoza, ki jo bodo tamkajšnji kmetje še naprej škropili, naše hrane pa bo manj oz. bo ta še dražja. Vsak se z veseljem strinja, da se omeji uporaba FFS, vendar bi se strinjali tudi s 40-odstotno podražitvijo hrane?«
Ob tem Lešnik opozarja, da je ta uredba zgolj prva v nizu dodatnih pritiskov na kmete ter da se obeta še uredba o znižanju rabe gnojil, uredba o emisijah, ki bo kmetom naložila plačevanje t. i. emisijskih kuponov zaradi nastajanja metana, ki ga proizvaja živina. »Na drugi strani pa ekonomskih izračunov, kako bodo vsi ti ukrepi vplivali na kmete, ni. Zavedati se je treba, da če slovensko kmetijstvo ugasne, ugasne tudi vsaj 20 odstotkov gospodarstva.«
Koliko ostankov pesticidov v hrani pojemo?
Članice Evropske unije skupaj z Norveško in Islandijo redno spremljajo, koliko pesticidov je ostalo v hrani, ki se znajde na trgovskih policah. Vse leto vzorčijo zlasti rastlinsko hrano, nato pa Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) objavi rezultate. Ti pridejo v javnost z zamudo leta ali dveh; tako je denimo agencija izsledke za leto 2020 objavila letos, z njimi pa nikakor ne moremo biti zadovoljni.
Kažejo namreč, da je delež vzorcev s preseženimi mejnimi vrednostmi ostankov pesticidov v živilih večji kot minula leta, kar je še posebej skrb vzbujajoče, saj dokazuje, da zakonodajna zaveza k zmanjšanju uporabe pesticidov očitno ni dosežena. Članice Evropske unije (EU) so se namreč dogovorile, da od leta 2009 izvajajo ukrepe za trajnostno uporabo fitofarmacevtskih sredstev, do leta 2030 pa naj bi količino porabljenih FFS celo prepolovile.
Zaveze očitno ne učinkujejo
Vzorčenje in testiranje poteka v vsaki državi članici posebej. Skupaj je bilo leta 2020 pregledanih 88.141 vzorcev. Analizirali so 659 različnih aktivnih snovi. 12.077 vzorcev je bilo odvzetih v okviru enotno koordiniranega programa EU, 76.064 pa je vsota pregledanih vzorcev po načrtih vsake države posebej. Kot pojasnjuje Marjana Peterman iz Zveze potrošnikov Slovenije, je enotno koordiniran program EU za leto 2020 vključeval korenček, cvetačo, kivi, čebulo, pomaranče, hruške, krompir, posušen fižol, riž, goveja jetra in perutninsko maščobo, enaka živila pa se ponovijo na tri leta.
V jagodah našli kar 35 pesticidov
Rezultati na ravni EU so pokazali, da je najvišje mejne vrednosti ostankov v živilih preseglo 1,7 odstotka vzorcev. Te stopnje so se od leta 2014 do 2020 zvišale v rižu, pomarančah, hruškah in perutnini, med letoma 2017 in 2020 tudi pri suhem fižolu, kiviju in cvetači. Največkrat so prevelike ostanke pesticidov našli pri pomarančah, hruškah, korenčku in rižu. V primerjavi z letom 2019 se je delež živil »pesticide free«, torej tistih brez sledi pesticidov, zmanjšal s 56,6 na 54,7 odstotka. Še dopustne količine ostankov FFS je imelo 40,2, v 2019 pa 39,5 odstotka vzorcev. Medtem ko je leta 2019 mejne vrednosti preseglo 3,9 odstotka vzorcev, je ta delež leta 2020 narasel na 5,1 odstotka. Rezultati so spodbudnejši pri ekoloških živilih, pri katerih je bilo več kot 80 odstotkov vzorcev »čistih«, mejne vrednosti pa je presegal le poldrugi odstotek. Še bolje kaže otroški hrani, saj je bilo brez ostankov pesticidov 92 odstotkov, s preseženimi vrednostmi pa 1,8 odstotka. Pri 24.057 vzorcih (27,3 odst.) so odkrili koktajl pesticidov, torej je neko živilo vsebovalo ostanke najmanj dveh, če ne celo več sredstev za zaščito rastlin. Največkrat so takšen koktajl našli v paprikah, jabolkih, pomarančah, hruškah, jagodah, namiznem grozdju, mandarinah in breskvah, v predelanih živilih pa v vinu, posušenih sadežih vinske trte, pomarančnem soku, pšenični moki, makovih semenih in papriki v prahu. Neslavni rekord so pri tem podrle jagode neznanega izvora, pri katerih so odkrili ostanke kar 35 pesticidov.
V Sloveniji slabši rezultati
Kako pa so se odrezala živila, kupljena v Sloveniji? Za monitoring živil je zadolžena Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki je preiskala 852 vzorcev, od tega 285 oziroma 33,4 odstotka iz Slovenije, 345 oziroma 40,5 odstotka iz drugih držav EU, 216 oziroma 25,4 odstotka iz tretjih držav, šest vzorcev oziroma 0,7 odstotka pa je bilo neznanega izvora. Rezultati analize so pokazali, da 466 vzorcev (54,7 odstotka) ni vsebovalo ostankov pesticidov, v 23 vzorcih (2,7 odstotka) pa so presegali mejne vrednosti, kar je za odstotek več, kot je povprečje EU.
»Pesticidi ščitijo rastline pred boleznimi in napadi žuželk ali pomagajo pri rasti in lastnem obrambnem sistemu rastlin. Sredstva so razdeljena v približno 22 skupin, vsa pa pomagajo kmetovalcem k boljšemu hektarskemu donosu, ščitijo živila pred pokvarljivostjo ter s tem zmanjšujejo izgube pridelkov in tudi količino vloženega dela kmetovalca. Kmetijska dejavnost je tako donosnejša, preskrba s hrano pa naj bi bila cenejša. Ker pa so strupeni in škodljivi tako za okolje kot ljudi, je njihova uporaba časovno in količinsko omejena. V živilih jih ne moremo videti, zato tudi ne vemo, ali so v njih ostanki FFS. Lahko pa se skušamo čim bolj ogniti vnosu nevarnih kemikalij, in sicer tako, da se prehranjujemo pestro, ne kupujemo vse pri enem pridelovalcu ali iz enega samega vira oziroma izvora živil, s čimer 'razredčimo' vnos strupenih snovi,« še svetuje Petermanova.
