»Skoraj 20.800 učencev bo v četrtek šolsko pot prehodilo prvič, zanje je to povsem nova izkušnja, zato morajo vsi udeleženci v prometu poskrbeti, da bodo na teh poteh varni, ne le danes, temveč vse dni v letu,« je pred začetkom novega šolskega leta poudaril direktor Agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) Jože Hribar. Ob tem je opozoril, da otroci na promet gledajo z drugačne perspektive, predvsem mlajši ravnajo impulzivno in ne znajo dobro presoditi hitrosti bližajočih se vozil, zato so v prometu nepredvidljivi.
Vozniki naj prilagodijo hitrost vožnje razmeram na cesti in spoštujejo ustrezno varnostno razdaljo, svetujejo v agenciji. Uporaba varnostnega pasu je po navedbah agencije izjemnega pomena za varno vožnjo vseh potnikov v vozilu in ključna za varnost otrok.
Slovenija med najvarnejšimi državami EU
Prizadevanja, opozorila in različne preventivne akcije policije, agencije za varnost prometa in drugih deležnikov glede ranljivosti otrok v prometu so v zadnjih letih obrodili sadove. Primerjava obdobij med letoma 2011 in 2013 ter letoma 2018 in 2020 kaže, da se je število umrlih otrok na cestah zmanjšalo za 66 odstotkov. »Na tem področju spadamo med najvarnejše evropske države. V istem obdobju je povprečje na ravni Evropske unije znašalo 31 odstotkov,« so sporočili iz AVP.
Mlajši otroci so sicer manj pogosto udeleženi v prometnih nesrečah, a so posledice hujše v primerjavi s šolskimi otroki in mladostniki. »Pri starejših otrocih je delež umrlih nižji kot pri mlajših. Največji delež je pri mladostnikih med 15. in 17. letom, ki sodelujejo v prometu tudi v različnih vlogah,« pravijo v AVP.
V zadnjih petih letih, med letoma 2017 in 2021, je na slovenskih cestah življenje izgubilo 22 mladoletnikov, od tega 10 mlajših od 14 let, je razvidno iz letnih poročil AVP. V tem času je bilo v prometnih nesrečah hudo poškodovanih skupno 328 otrok, izmed njih jih je bila več kot polovica (169) mlajših od 14 let. Lažje je bilo poškodovanih 3159 mladoletnikov, od tega jih je bilo dobrih 62 odstotkov oziroma 1986 mlajših od 14 let.
V Sloveniji so v nasprotju z državami članicami Evropske unije za otroke najbolj nevarne ceste v naseljih. Med letoma 2017 in 2021 je v Sloveniji kar 75 odstotkov otrok umrlo ali se poškodovalo znotraj naselja. Glede na vrsto ceste je v Sloveniji veliko več otrok umrlih ali huje poškodovanih znotraj naselja, v članicah Evropske unije pa se največ otrok v prometnih nesreč poškoduje in umre na cestah zunaj naselja.
Najbolj nevarno kolesarjenje
Letos sta do konca julija na slovenskih cestah umrli dve mladoletni osebi. Le nekaj dni po zaključku preteklega šolskega leta je v tragični prometni nesreči v Novi vasi pri Markovcih umrla deklica, mlajša od 14 let. Deklica je med vožnjo izgubila oblast nad kolesom in padla po vozišču v trenutku, ko je mimo pripeljal voznik tovornega vozila. Poškodbe so bile tako hude, da je umrla na kraju nesreče.
Po podatkih agencije za varnost prometa je največ smrtnih žrtev in hudo poškodovanih otrok prav med kolesarji. V obdobju med letoma 2017 in 2021 je bilo med umrlimi in hudi telesno poškodovanimi otroci 39 odstotkov kolesarjev, 27 odstotkov pešcev in 19 odstotkov potnikov.
Hoja v šolo izrednega pomena
Agencija za varnost prometa ugotavlja, da je delež otrok, ki pešačijo v šolo, od osamosvojitve dalje zaradi vse večjega števila avtomobilov drastično upadel: »Če je še leta 1990 okrog 90 odstotkov otrok v šolo prihajalo peš ali s kolesom, je danes takšnih le še okrog 25 odstotkov.«
Hoja v šolo je po navedbah agencije izrednega pomena, saj se s tem spodbuja različne oblike trajnostne mobilnosti in tudi oblikuje zdrav način življenja. Starši in skrbniki naj otroke, ki jih peš spremljajo v šolo, na poti seznanjajo z različnimi situacijami na cesti in v prometu, s čimer jih učinkovito pripravljajo na čas, ko se bodo v prometu znašli tudi sami.
