Novice Svet24

V domovih starejših so zaskrbljeni zaradi podražitev hrane in energentov. Če bodo želeli kupiti živila in izplačati plače, bodo prisiljeni v izredno zvišanje oskrbnin, ki naj bi bilo povprečno okoli 14-odstotno, pravi sekretar skupnosti socialnih zavodov Denis Sahernik.

Zemeljski plin dražji kljub regulirani ceni

Anketa, ki jo je skupnost socialnih zavodov opravila v 44 domovih, torej malo manj kot polovici, je pokazala, da bi se zaradi podražitev morale oskrbnine povprečno zvišati za 14 odstotkov. V nekaterih le za okoli tri odstotke, v drugih celo za 30 odstotkov. Podražila sta se kurilno olje in elektrika. »Cena zemeljskega plina bo 1. septembra kljub regulirani ceni povprečno višja za 300 odstotkov, kot je bila lani,« pravi Sahernik. A ne le energenti, dražijo se tudi živila in drugi material. Iz enega od ljubljanskih domov, ki zdaj podpisuje nove pogodbe za dobavo živil, so sporočili, da bodo ta dražja kar za 65 odstotkov. Že nove pogodbe letos januarja so zvišale stroške živil za petino v primerjavi z lani. Vse letošnje podražitve se pri letošnji redni marčevski uskladitvi oziroma zvišanju oskrbnin še niso upoštevale, saj se pri rednem, vsakoletnem marčevskem zvišanju oskrbnin upošteva naraščanje cen v preteklem letu. Vendar se bodo prihodnje leto, če domovi že jeseni ne bodo dobili soglasja svetov zavodov in ministrstva za izredno zvišanje. Pravilnik namreč dopušča dodatne, izjemne uskladitve z višjimi stroški domov med letom, če se cene od zadnje uskladitve povečajo za več kot tri odstotke.

Upajo na pomoč države

ptujinfo.com

»Ne vemo povsem natančno, kako bodo vplivale podražitve na višino oskrbnin, saj močno upamo, da bo na tem področju naredila določene premike tudi država. Smo pa naredili izračun, da bi se glede na vse dvige stroškov morala cena oskrbnine v našem domu dvigniti za vsaj osem odstotkov. To je le okvirni izračun. Menim, da moram stremeti k temu, da ne moremo vse te draginje in vsesplošne situacije, tudi glede zakona o dolgotrajni oskrbi, prevaliti na dvig cene oskrbnine in s tem še bolj obremeniti starostnikov in njihovih svojcev,« razmišlja Gregor Žigon, direktor mariborskega Doma pod Gorco.

Ne kaže spregledati, da zmore manj kot polovica stanovalcev v domovih v celoti sama plačati položnico za oskrbnino, preostalim doplačujejo svojci ali celo občine. Skupnost socialnih zavodov je na ministrstvo že naslovila predlog, da se iz proračuna zagotovi financiranje razlike v strošku med lansko in letošnjo ceno energentov in živil. Od tega, kaj bo storila vlada, je odvisno, kolikšne bodo podražitve oskrbnin v domovih, nekatere napovedane že za september, večina za oktober. V mariborskem domu starejših občanov na Teznem, kjer osnovna oskrbnina od prvega marca letos znaša 22,48 evra na dan, bi to po njihovih izračunih morali z oktobrom zvišati od 3,1 do 3,6 odstotka. »V zvišanje, o katerem svet zavoda še ni razpravljal, so všteti tudi stroški plač za dodatne zaposlene, ki jih lahko zaposlimo od 1. septembra,« pojasnjuje direktorica Jasna Cajnko.

Deset evrov več na položnici za dodatno zaposlenega

K podražitvam naj bi namreč prispevala tudi referendumska pobuda, ki je zaustavila novelo zakona o dolgotrajni oskrbi. Z njo bi namreč iz proračuna zagotovili okoli 30 milijonov evrov za plače dodatno zaposlenih v domovih, ki bodo zaradi spremenjenih normativov možne od 1. septembra. »Povprečno bo vsak dom lahko dodatno zaposlil tri ljudi. Stanovalcu, ki biva v povprečnem domu s 190 stanovalci, bi se za vsakega dodatnega zaposlenega z minimalno plačo znesek na položnici povečal za deset evrov,« pojasnjuje Sahernik.

Ministrstvo obljublja pomoč 

In kaj pravijo na pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer za zdaj še od nobenega doma niso dobili predloga za zvišanje oskrbnin? Ministrstvo mora z zvišanjem namreč soglašati. Soglašajo in podpirajo pa predlog skupnosti o financiranju razlike v strošku med lansko in letošnjo cene energentov in živil. »Na vladno delovno skupino za blaženje energetske in prehranske draginje smo že naslovili dopis, s katerim smo podprli predlog skupnosti socialnih zavodov, da se vsem izvajalcem socialnovarstvenih storitev z nastanitvijo v javni mreži in namestitvenim socialnovarstvenim programom, ki so sofinancirani na podlagi vsakoletnega javnega razpisa za sofinanciranje socialnovarstvenih programov iz proračuna, zagotovi financiranje razlike v strošku med lansko povprečno ceno in letošnjo ceno tako energentov kot živil. Zavedamo se tudi problematike stroškov plač, tistih za dodatne zaposlitve zaradi spremenjenih normativov od 1. septembra, kot tudi dejstva, da je denar v proračunu za višje plače v domovih, ki jih prejemajo zaposleni po sprejetem aneksu h kolektivni pogodbi za dejavnost zdravstva in socialnega varstva, zagotovljen le do konca letošnjega leta. Storili bomo vse, da domovom pri omenjeni problematiki pomagamo,« so odgovorili z ministrstva. Zdaj je torej na potezi vlada. Za zdaj še ni znano, koliko dodatnega denarja bi bilo treba zaradi višjih stroškov zagotoviti domovom, da oskrbnine ne bodo občutno višje.