"V posebno čast mi je, da lahko uradno gostim islandskega predsednika v letu, ko Slovenija praznuje 30. obletnico mednarodnega priznanja polnovrednega vstopa v mednarodno skupnost, vključno s sprejetjem v Združene narode," je uvodoma dejal Pahor in pojasnil, da je bila ravno Islandija prva mednarodno priznana država, ki je decembra leta 1991 priznala Slovenijo.
Predsednika sta potrdila, da so odnosi med Slovenijo in Islandijo dobri, saj državi na podlagi sorodnih stališč sodelujeta v okviru Evropskega gospodarskega prostora, zveze Nato, Združenih narodov, Sveta Evrope in drugih mednarodnih povezav. Obenem je Pahor naznanil, da Islandija podpira kandidaturo Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN.
Ponovno sta obsodila rusko agresijo v Ukrajini in opozorila, da se zdi, da nihče ni pripravljen sesti za pogajalsko mizo. Izrazila sta željo, da bi pogajanja nastopila čim prej, da bi s tem lahko prihranili človeško trpljenje in po mirni poti rešili spor. Hkrati pa je Pahor dodal, da se ne bi smelo potiskati ukrajinskih oblasti, države in ljudi v mirno reševanje sporov, dokler sami ne bi bili na to pripravljeni.
Med drugim sta predsednika izpostavila pomen multilateralizma ter političnega in pravnega reda v mednarodni skupnosti in se zavzela, da si bosta prizadevala multilateralizem oživiti in okrepiti.
Sovraštvo in svoboda izražanja
Za obe državi sta izpostavila tudi vpliv notranjih družbenih razkolov in poudarila, da je treba vzdrževati občutek skupnosti in spodbujati strpnost. "Ne želimo si, da bi se v naših družbah povečevale razlike. Želimo videti družbo, v kateri ksenofobija ni dovoljena, v kateri sovraštvo do delov družbe ni dovoljeno in v kateri obstaja svoboda izražanja, veroizpovedi in svoboda vzdrževanja družbe kot celote," je poudaril Johannesson.
Dotaknila sta se tudi Zahodnega Balkana, ki ga je Pahor predstavil kot regijo, ki ima čudovite možnosti za razvoj, a hkrati kot regijo, ki je do vojne v Ukrajini edina v Evropi po drugi svetovni vojni doživela vojno. Opozoril je, da je na to regijo treba gledati s posebno občutljivostjo, in poudaril, da ima Slovenija z vsemi državami v regiji dobre odnose in si prizadeva, da bi zlasti evroatlanstko povezovanje potekalo hitreje in učinkoviteje.
Tudi islandski predsednik je izpostavil pomembno vlogo Slovenije za regijo in dejal, da verjame, da lahko Slovenija s svojim položajem in zgodovino naredi veliko dobrega v tem delu Evrope.
Gre še na Bled
Dopoldne sta se skupaj s predsednikoma sestali tudi zunanja ministrica Tanja Fajon in njena islandska kolegica Thordis Kolbrun Gylfadottir, pri čemer so med drugim govorili o nujnosti spoštovanja mednarodnega prava v luči vojne v Ukrajini in možnostih sodelovanja, je na Twitterju zapisala Fajonova.
V okviru obiska sta predsednika popoldne v znak iskrenega prijateljstva med državama ob Bohinjskem jezeru postavila klop prijateljstva. To je že 26. klop postavljena ob uradnih obiskih predsednikov tujih držav. Klopi prijateljstva predstavljajo trajen spomin na srečanja z državniki, ki so obiskali Slovenijo in s tem prispevali h krepitvi dvostranskih odnosov med državama, so sporočili iz Pahorjevega urada.
V nadaljevanju uradnega obiska se bo predsednik Islandije v ponedeljek udeležil Blejskega strateškega foruma in sodeloval na panelu voditeljev. Na programu ima tudi srečanja s predsednikom vlade Robertom Golobom, predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in ministrom za okolje in prostor Urošem Brežanom.
