V sredo, 1. junija, je v državnem zboru prisegla vlada Roberta Goloba. Isti večer je dotedanji predsednik vlade Janez Janša predal posle svojemu nasledniku, že naslednje jutro pa ga je čakal pomemben zasebni opravek. Šel je namreč na podpis pogodbe o prodaji zemljišča v okolici Grosupljega.
Gre za skupaj 1530 kvadratnih metrov veliko zemljišče v vasi Plešivica pri Žalni, ki ga je nekdanji premier podedoval pred dobrim desetletjem. Po naših podatkih ga je v začetku letošnjega junija prodal za 50 tisoč evrov.
Kupil ga je Peter Zupančič, solastnik in direktor družinskega podjetja Eltok iz Grosupljega, ki se ukvarja s prodajo elektrotehnike. Toda podrobnejši vpogled v zgodovino tega zemljišča razkriva, da je imel nekdanji predsednik vlade pri tem poslu srečno roko. Prodal ga je namreč šele po tem, ko je občina Grosuplje namembnost dobre polovice zemljišča spremenila iz kmetijskega v stavbno.
Še več: v isti vasi je imela enako srečo tudi Janševa sestra Anica Jovan, ki je nekaj mesecev pred tem svoje zemljišče prodala sinu prvaka SDS Žanu Janši, sicer uredniku družbenih omrežij pri strankarskem tedniku Demokracija.
Ko občina priskoči na pomoč
Plešivica pri Žalni je domača vas družine Janša. Tam še vedno živi Rajko Janša, brat nekdanjega predsednika vlade. Čeprav je gradbena inšpekcija že leta 1995 njegovo hišo označila za črno gradnjo in zahtevala njeno odstranitev, ga je pred rušenjem rešila občina Grosuplje, ki jo že vrsto let vodijo kadri SDS.
Leta 2013 je namreč spremenila občinski prostorski načrt, v katerem je zemljišče Rajka Janše določila za zazidljivo. Prva soseda Rajka Janše sta bila njegov brat in sestra. Oba sta imela do nedavnega tam v lasti kmetijska zemljišča, na katerih ni bilo dovoljeno graditi.
Janez Janša je podedoval 1530 kvadratnih metrov veliko parcelo, ki je bila v prostorskih dokumentih opredeljena kot »najboljše kmetijsko zemljišče«, Anica Jovan pa sosednja zemljišča v velikosti okoli 1600 kvadratnih metrov z enako namembnostjo. Oba sta si želela na teh zemljiščih graditi – in obema je občina Grosuplje stopila naproti.
Iz javno dostopnih dokumentov je tako razvidno, da sta Janez Janša in Anica Jovan že najpozneje leta 2016 občini predlagala, naj spremeni namembnost njunih zemljišč. Že takrat je bil župan Grosupljega Peter Verlič, dolgoletni član SDS, ki je prihajal s Slovenskih železnic (SŽ). Občinsko upravo, ki ima glavno besedo pri nepremičninski ureditve občine, pa je vodil Dušan Hočevar, dolgoletni Janšev zaupnik in predsednik lokalnega odbora stranke.
Kmetijska zemljišča so postala zazidljiva
Tri leta pozneje je začel veljati nov občinski prostorski načrt, ki je ob »strogem upoštevanju oblikovalskih pogojev in morfoloških značilnosti ruralnega naselja« dovolil gradnjo na južni polovici zemljišč v lasti Janeza Janše in njegove sestre. To je pomenilo, da je njuna vrednost čez noč narasla – in kmalu zatem sta našla tudi kupca. Kot že omenjeno, je Janez Janša zemljišče prodal v začetku junija, dan po sestopu s položaja predsednika vlade.
Del zemljišča, ki je zazidljiv, je prodal za 38 tisoč evrov, torej približno 48 evrov na kvadratni meter. Za preostali del zemljišča, ki je ostalo kmetijsko, pa je prejel 12 tisoč evrov ali 16 evrov na kvadratni meter.
Precej manj, 24 evrov na kvadratni meter, je za zazidljivi del zemljišča iztržila Anica Jovan – verjetno zato, ker ga je prodala svojemu nečaku. Prek zemljišča v lasti Žana Janše vodi z lokalne ceste tudi edini možni dostop do nekdanje parcele Janeza Janše.
Novi prostorski načrt je prinesel dobre novice tudi za Rajka Janšo. Njegovo zemljišče, na katerem si je zgradil hišo, je namreč od takrat v celoti označeno kot zazidljivo. Po uradnih podatkih je občina Grosuplje v postopku spreminjanja občinskega prostorskega načrta obravnavala približno 400 pobud občanov, ki so se nanašale na 500 zemljišč. Koliko teh pobud je sprejela in koliko zavrnila, ni znano.
Zaradi prodaje Trente bo moral na zatožno klop
Janša ima sicer dolgo zgodovino nepremičninskih poslov, pri katerih se velikokrat pojavljajo prijateljski kupci, porajajo pa se vprašanja o (pre)visoki kupnini. Najbolj je odmevala prodaja zemljišč v Trenti, ki naj bi Janši na račun Imosa, danes propadlega gradbinca, prinesli okrog 110 tisoč evrov premoženjske koristi.
Zaradi tega je bila proti njemu vložena obtožnica, že kmalu pa bi se moralo začeti sojenje. Pri tem ima ključno vlogo 15.600 kvadratnih metrov veliko zemljišče na desnem bregu Soče, na katerem so ruševine kmetije iz 19. stoletja, dostop pa je mogoč le po majhni brvi čez reko. Ker je del Triglavskega narodnega parka (TNP), je na zemljišču dovoljena le nadomestna gradnja kmetije, nikakor pa ne gradnja novih apartmajskih ali drugih objektov. Čeprav je geodetska uprava vrednost zemljišča ocenila na 15 tisoč evrov, ga je Janša leta 2005, ko je prvič vodil vlado, uspel prodati za 131.200 evrov. Kupilo ga je podjetje Eurogradnje, dva meseca pozneje pa je končalo v rokah Imosa, ki je v istem času od Janše kupil manjše stanovanje v Ljubljani in mu nato za 236.100 evrov prodal trisobno stanovanje v središču prestolnice.
Brez denarja, ki ga je dobil za zemljišče v Trenti, si Janša torej leta 2005 ne bi mogel kupiti novega stanovanja. Tožilstvo zato Janši in direktorjema obeh propadlih gradbincev očita, da so skupaj prikrili neposredno povezavo med Janševim nakupom Imosovega stanovanja in prodajo njegovega zemljišča Imosu po napihnjeni ceni, ki se je nato vštela v kupnino za bodoče Janševo stanovanje.
