Ljubljana je mesto z zeleno dušo. Bohoti se z lepimi parki in na sploh relativno precej ozelenjenimi mestnimi površinami. Zadnja leta pa se to nekoliko spreminja. Med številnimi prenovami mestnih predelov, ko se dogajajo sanacije cest, stavb in trgov, iz teh območij izginjajo drevesa.
Spomnimo samo na prenovo Kajuhove ceste, ko je Mestna občina Ljubljana (MOL) dala podreti deset dreves. Prebivalce omenjenega območja je to zelo vznejevoljilo, saj so jih imeli za dragocena in se jim je ta poteza zdela nepotrebna. Sicer je MOL kasneje posadil nova, a za domačine to ni bilo dovolj.
Korenine so bile problem
MOL je takrat pojasnil, da so se za posek odločili, ker so drevesne korenine močno dvignile pločnik, novega pa - prav tako zaradi korenin, ni bilo mogoče izvesti. Imela so agresiven koreninski sistem, bila so neposredno nad primarnim vodovodom in posledično so ogrožala tudi vodovod, so povedali v svoj bran in dodali, da so prav tako močno posegala v svetli profil ceste in bi jim bilo treba zaradi zagotavljanja varnosti odstraniti polovico krošenj.
Javnost je zaskrbljena tudi zaradi poseka dreves na Trgu mladinskih delovnih brigad, ki je dobil novo podobo in soseske Polje, na območju cekrve Marijinega vnebovzetja; obe lokaciji sta ob prenovi izgubili kar nekaj dreves, kar prikazujejo tudi fotografije uporbanika Twitterja, ki je do te občinske prakse zadržan. "Za ta beton so tu posekali čudovita, velika, zdrava drevesa. Res se ne da razumeti, zakaj. Ta predel je zdaj poleti nevzdržno vroč in zato prazen," je eden od komentarjev, ki spremlajajo spletno debato o vse manj zeleni podobi prestolnice.
MOL smo povprašali za odziv na pomisleke javnosti o rokovanju z drevesi. Sporočili so nam, da so bili posegi v drevenino na Trgu mladinskih delovnih brigad izvedeni odgovorno, "po tehtnem premisleku, posvetu in nadzoru vrhunskih strokovnjakov - arboristov na področju skrbi za mestno drevje in so v skladu s primeri dobre prakse v Ljubljani in tujini," so izpostavili.
Pojasnili so tudi, da je treba imeti v obziru, da so imela slabo rastno podlago, so doživela nestrokovne posege v krošnjo zaradi česar so imela veliko mladih izraščenih vej, ki so v zahtevnejših vremenskih pogojih nevarne (veter, sneg). "Dve od šestih dreves, ki so tvorila vogal zasaditve Prešernova - Rimska, sta bili že pred leti odstranjeni in ne nadomeščeni," so pojasnili.
Povedali so še, da je na tem območju rasel ameriški javor jesenovec, ki "spada med tujerodne invazivne drevesne vrste, za katere je značilna hitra rast in kratkoživost. Kot vrsta ni primeren za mestno drevje. V ugodnih rastnih pogojih v povprečju živi do 60 let. V slabih življenjskih pogojih, kakršnim so bila podvržena ta drevesa, je pričakovana življenjska doba še bistveno krajša. Ob posegih v infrastrukturne vode, ko je poseg v koreninske plasti neobhoden, pa takšna drevesa postanejo nevarna."
Sence bo še več
Dejali so še, da k celoviti prenovi odprtega javnega prostora v mestu spada tudi skrb za sistematično obnavljanje drevnine. "To pomeni, da je potrebno načrtovati vzdrževanje in zamenjavo drevnine na način, da se dosega kvalitetno mestno drevje, zdravo, estetsko in celovito na dolgi rok. Ob takšni prenovi, ki predstavlja zamenjavo vseh infrastrukturnih vodov in ob tem obvezne arheološke raziskave, bi bilo neodgovorno ohranjati obstoječo drevnino, ki bi v nekaj letih po posegih propadla."
Namesto tega, je povedal MOL, je bila sprejeta odločitev, da se drevesa nadomestijo z novimi, primernejše vrste, ki bodo lahko v naslednjih desetletjih nudile globoko in varno senco javnemu prostoru in gostinskemu vrtu nekdanje gostilne Lovec. "Vsako od štirih novih dreves, vrste navadni koprivovec ima 12 kvadratnih metrov skrbno pripravljenega substrata, kar jim bo zagotavljalo dolgo življenjsko dobo in ugodno rast. Ker bodo imela drevesa boljše rastne pogoje, se pričakuje da bodo oblikovala večje krošnje od obstoječih, zato smo jih nadomestili v enakem številu kot so bila preostala obstoječa in večjih razmakih."
