Novinar: Katja Kirn Vodopivec
"Na parcelah okrog Zagrajca letos sploh nisem kosil, saj ni bilo kaj. Tisto, kar sem uspel nakositi, pa ne pokrije niti stroškov goriva. Včeraj sem klical okrog, da bi kupil seno, pa ga ni za dobit nikjer v Sloveniji,” o katastrofalnih razmerah za kraške živinorejce pripoveduje Davorin Adamič. Lani je uspel nakositi 35 bal sena, letos jih je bilo samo šest. Govedo, ki se od sredine maja pase na 22 hektarjih pašnikov, nima več kaj jesti, saj trave ni več. Za zdaj jih rešuje še nekaj lanske zaloge krme.
Da bi obdržal ekološko kmetijo, mora zagotavljati določeno število živali na hektar zemljišč. “Že lani sem bil primoran zaradi pomanjkanja krme število govedi s 14 zmanjšati na devet. Bojim pa se, da bom primoran to število še prepoloviti,” je obupan.
“En bik bo šel samo za plačilo stroškov vode”
V prvi polovici letošnjega leta je Krasu padlo pol manj padavin kot v letu 2021. O izredni suši priča tudi dogodek, ki se je zgodil minulo nedeljo, ko je kosilnica na travniku zaradi tako velike presušenosti zanetila požar, ki ga je gasilo 19 gasilcev. Adamič pravi, da še nikoli do zdaj ni nameril tako malo padavin. V prvi polovici leta je po njegovih podatkih na Komenskem padlo zgolj šest litrov padavin na kvadratni meter.
“Na travnikih je že prva košnja zmanjšana tudi do 70 odstotkov. Če ne bo padavin, tudi druge košnje ne bo. Do 80 odstotkov so prizadeti tudi pašniki. Dodaten strošek pa kmetom predstavlja tudi uporaba vode iz vodovoda za napajanje živine,” stanje na Krasu opisuje Milena Štolfa iz sežanske izpostave KGZ Nova Gorica, ki opozarja, da sta s tem ogrožena tudi finančna stabilnost in obstoj kmetij.
Položnice za vodo gredo v nebo
Okrog sto kubičnih metrov rezervoarjev za deževnico je na Adamičevi kmetiji praznih že od oktobra lani. “Za napajanje živine uporabljam izključno vodo iz vodovoda. En bik bo šel samo za plačilo stroškov vode. Najvišja položnica za vodo je znašala rekordnih 300 evrov,” razlaga.
Prizadete so tudi vrtnine, poljščine in žita. Nekateri pridelovalci zelenjave, sadjarji in vinogradniki s Krasa in iz Brkinov so že pričeli z namakanjem. “Problem pa je, ker vsi nimajo možnosti in ni vodnih virov. V bodoče bi bilo treba urediti vodna zajetja in za kmete poenostaviti birokracijo,” poudarja Štolfa.
Na ekološki kmetiji Orel v vasi Avber na Sežanskem so prejšnji teden že začeli z namakanjem petih hektarjev vinogradov. “Naši vinogradi so pretežno vsi zatravljeni, kar je dobro za kakovost pridelka, vendar so pa v času suše toliko bolj na udaru,” pravi Alenka Orel. Ker vinograde, v katerih gojijo pretežno trte sorte refošk, namakajo z vodo iz vodovoda, saj drugega vodnega vira nimajo, se bojijo tudi visokih stroškov porabe vode. “Strah nas je, kaj bo to prineslo ob vseh ostalih stroških in podražitvah goriva, škropiv in ostalega. Cene vina so nizke, prodaja pa je že med epidemijo covida-19 močno padla,” je zaskrbljena nad negotovo usodo. Brez namakanja pa je tudi kakovost pridelka in posledično vina precej slabša.
Računajo na pomoč države
Upanje bi prinesle izdatne padavine, ki pa jih še ni na vidiku. Dežja, ki je padel v noči na četrtek, je bilo količinsko tako malo, da večjega učinka na rast trave in rastlin ne bo imel, pravijo kmetje. “Rabili bi vsaj dva, tri dni res izdatnega dežja, da bi se kaj poznalo,” pravi Boštjan Pečar iz sadjarske kmetije v Prešnici, kjer se ukvarjajo s pridelavo in predelavo jabolk. Suša jim je močno prizadela hektar mladih nasadov. “Mlade sadike lahko tudi usahnejo, sploh če se bo tako sušno vreme nadaljevalo še celo poletje,” pravi. Namakalnega sistema razen v enem sadovnjaku nimajo, saj jim teren tega ne omogoča. Pridelek sicer bo, vendar ga bo količinsko manj in bo slabše kakovosti. Sicer pa kmetje, ki jim kmetijstvo predstavlja pomemben ali glavni vir dohodka računajo tudi na pomoč države.
