Novice Svet24

Veliko škodo je gradbenim poklicem in panogi nedvomno naredila kriza po letu 2008, ki je pokopala številna slovenska gradbena podjetja. Zadnja leta se sektor postavlja na noge, a do zadostnega števila kadra je še dolga pot.
Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), meni, da bi se kadrovski primanjkljaj lahko odpravil s sistemskim pristopom na področju izobraževanja. »Vpis je v zadnjih desetih letih zaradi slabega slovesa panoge dobesedno usahnil in posledice, ki se kažejo predvsem v pomanjkanju kakovostnega tehničnega in inženirskega kadra, so že vidne. Rešitev je ponovno povečanje kakovostnega vpisa v izobraževalne programe na področju gradbeništva, bodisi v srednješolske bodisi visokošolske in univerzitetne. Projektivna in gradbena podjetja s težavo pridobivajo ustrezne tehnične in inženirske kadre, ki bi jih lahko uporabila v gradbeni projektivi in operativi. Poklic gradbenika na vseh strokovnih nivojih bo treba narediti privlačnejšega, kot je zdaj, obenem pa ustvariti pogoje za štipendiranje nadarjenih dijakov in študentov, pripraviti ustrezne marketinške predstavitve gradbeništva, posodobiti učne programe, predvsem z uvedbo digitalnega gradbeništva, ki že trka na vrata.«

ČG

V eni generaciji 17 zidarjev

Letošnji vpis v prve letnike programov gradbenih tehnikov je dober. Od 280 razpisanih mest jih je polnih 234, medtem ko so podatki za poklice zidar, tesar, slikopleskar, krovec in izvajalec suhomontažne gradnje znova nespodbudni. Za poklic zidarja se je v vsej Sloveniji odločilo le 17 devetošolcev, kar pomeni 13 odstotkov glede na število razpisanih mest (130). Program izvaja pet slovenskih srednjih šol, med njimi Srednja gradbena šola in gimnazija Maribor, kjer so letos v prvi letnik vpisali pet zidarjev.

Arhiv

Bodočih slikopleskarjev bo v prvem letniku v vsej Sloveniji šest (od tega štirje v Mariboru), program izvajata dve srednji šoli, razpisanih mest je bilo 52; šest vpisanih pomeni 11-odstotno zasedenost programa.

Enako je število vpisanih v prvi letnik za poklic izvajalca suhomontažnih gradenj, šest od skupno razpisanih 72 mest. Program izvajajo tri srednje šole, med njimi mariborska gradbena, kjer so se v prvi letnik vpisali štirje bodoči dijaki, v preostalih dveh šolah imajo med novinci vpisanega po enega dijaka. Zasedenost programa v prvem letniku ne dosega niti 10 odstotkov razpisanih mest.

Za kamnoseka en sam dijak

Za poklic kamnoseka se je mogoče izšolati na samo eni srednji šoli, v Ljubljani. Za ta poklic se je v vsej Sloveniji odločil en bodoči dijak. Razpisanih imajo sicer 26 mest. Program klepar-krovec izvajata dve srednji šoli, ena je Strojna šola ŠC Ptuj, ki ima v prvi letnik vpisane tri dijake, še dva sta vpisana v Ljubljani, skupaj jih je torej pet. Rapisanih mest je bilo 52, kar pomeni, da so zapolnili desetino predvidenih prostih mest.

Tudi poklic tesarja mladih ne zanima najbolj, kažejo aktualni podatki o vpisu v programe prvih letnikov srednjih šol. Program imajo tri šole, od razpoložljivih 78 mest jih je polnih 16 oziroma dobrih 20 odstotkov. Trije bodoči tesarji so se vpisali v Gradbeno šolo Maribor.

Za inštalaterja strojnih inštalacij se je mogoče izučiti na 13 slovenskih srednjih šolah. V primerjavi s prej naštetimi programi je vpis razmeroma dober, okoli 50-odstoten. V prvi letnik se je vpisalo 157 bodočih dijakov, razpisanih mest je bilo 328. Sedem bodočih inštalaterjev strojnih inštalacij se bo izobraževalo na Strojni šoli ŠC Ptuj.

arhiv Svet 24 (simbolna fotografija)

Za poklic pečarja-keramičarja se je letos odločilo 65 mladih, razpisanih mest je bilo 130. Na štirih šolah (Maribor, Ljubljana, Kranj) je vpis za ta poklic dokaj soliden, medtem ko sta se v Novem mestu vpisala samo dva devetošolca.

Nihče ne želi postati dimnikar

Vodja delavnic na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji Maribor, Boštjan Čukur, je povedal, da se je pri njih po gradbeni krizi vpis v poklicne programe počasi začel dvigovati, v zadnjih letih najbolj za poklic pečar-polagalec keramičnih oblog, saj je v aktualnem šolskem letu v program vpisnih 28 dijakov, v prihajajočem pa 19. »Med ostalimi poklici (slikopleskar, zidar, izvajalec suhomontažne gradnje ...) je število vpisanih v prvi letnik vsako leto različno, od tri do šest dijakov. Slab vpis je pri tesarjih, ki imajo zelo iskan poklic. Letos smo vpisali tri novince. Razpisali smo tudi program dimnikar, v katerega se ni vpisal noben dijak, čeprav smo edina šola v Sloveniji s tem programom,« je povedal Čukur.

Da bi mlade bolj pritegnili v poklice s področja gradbeništva, bi bilo treba po njegovem mnenju izvesti več promocijskih aktivnosti in zvišati štipendije za deficitarne poklice, ki so zdaj sto evrov. »Na naši šoli se zelo trudimo s promocijo gradbeništva, a je to premalo za potrebe na trgu. Delo z rokami je bilo v preteklosti premalo spoštovano, te napake ne bomo rešili čez noč, ampak sistematsko, s pozitivnimi signali in dobrim plačilom,« je prepričan sogovornik z mariborske gradbene šole.

Višja plača in prosti vikendi

Na ptujski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje so navedli, da delovne sile oziroma kadra za zaposlitev primanjkuje praktično na vseh področjih gradbeništva. »Težko je dobiti že delavce za preprosta gradbena dela, največji deficit je pri monterjih in polagalcih keramičnih oblog. Na splošno primanjkuje delavcev, ki bi se bili pripravljeni tudi priučiti za dela v gradbeništvu,« sta pojasnila vodja ptujskega urada za delo Miran Murko in svetovalka področja Darja Hlade Kegl.

Po njunem mnenju so ključna motivacija za delo dobri pogoji. »Ob boljših pogojih dela, torej ob višji plači, urejenem delovnem času (osem ur na dan, brez vikendov), izogibanju delu v ekstremnih vremenskih razmerah (vročina, mraz), ob stalnosti zaposlitve ter ustreznem odnosu do zaposlenih, bi se mladi in iskalci zaposlitve morda več odločali za poklice v gradbeni panogi. Velik problem je tudi nemobilnost kandidatov za zaposlitev (na primer nimajo vozniškega dovoljenja ali vozila). Sedeži delodajalcev in delovišča so pogosto zunaj mestnih središč, delo se začne zgodaj zjutraj, javni prevoz pa delovnim urnikom ni prilagojen.«