Gospe, ki se vse življenje preživlja s kmetovanjem, je uspelo rešiti živino in traktor, preostalo so uničili ognjeni zublji. V trenutku je ostala brez sena, strojev, orodja in pripomočkov, ki so pri njenem delu nepogrešljivi. »Vse življenje delam. Na jesen življenja pa sem dobila še ta udarec. Tako nesrečna sem, da ne morem povedati. Ob vsakem pogledu na pogorišče me boli srce,« je dejala.
Silva Trupej in njena sestra Darinka Lavrič sta se 14. maja zvečer, ko sta opravili delo v hlevih, odpravili v kuhinjo. Takrat je tja vdrl pes Reks in ju s svojim nenavadnim oglašanjem opozoril, da nekaj ni v redu. Pomislili sta, da je morda kakšna žival pobegnila iz hleva. Ko sta stopili ven, sta videli, da sta se v plamenih znašla kozolec in 250 let star hlev s skednjem. Silva je kar bosa stekla proti prizorišču in ven odpeljala starejši traktor, drugih strojev in kmetijskega orodja ni mogla rešiti. Zgorelo je listje za živino, plameni so vzeli tudi vse sveže seno, ki je bilo pripravljeno za živali. V ognjenih zubljih so bili med drugim uničeni orodje za sajenje krompirja in koruze, pripomoček za čiščenje žita, vozovi ter nakladalka, poškodovana so bila kolesa kmetijske prikolice in še marsikaj. K sreči ji je ob pomoči soseda uspelo rešiti vseh enajst glav živine.
»Dokler na prizorišče niso prispeli gasilci, je leseni del kozolca in hleva gorel tako bliskovito, da sploh ne morem opisati. Plameni so bili še posebno močni zaradi velike količine suhega sena. Segali so več metrov visoko. Da gori, so videli vse iz Planine pri Sevnici,« je povedala Silvina sestra Darinka.
Uredila nadomestni hlev
Živino je pod streho svojega hleva začasno sprejel sosed, ki svoje živali pase na prostem. Silva in sestra sta hlev zanje uredili v nadomestnem prostoru. »Pred leti sem sestri svetovala, naj ne gradi še enega prostora, saj je s svojima dvema rokama sama za vsa opravila. A se je vseeno odločila za gradnjo poslopja. Zdaj je bilo treba v enem tednu prostore preurediti za živali. Velika sreča je, da je imela na voljo ta prostor, ki v enem delu služi kot garaža in kot skladišče za različne reči,« je dejala Darinka.
Ker je zgorelo vse seno, sestri skrbi, kako bosta zagotovili dovolj hrane za živali. Sušenje sena je oteženo zaradi dežja, ki pogosto zajame naše kraje. Če jim bo uspelo pripraviti bale, potrebujeta za njihovo skladiščenje tudi primeren pokrit prostor. Silva Trupej si želi, da bi lahko obnovili pogoreli hlev, ga znova ometali in naredili betonsko ploščo. A ob skromni pokojnini, ki še zdaleč ne zadošča za preživetje, bo obnova pogorišča velikanski zalogaj. Tudi zato, ker kmetijska poslopja za primer požara niso bila zavarovana. »Če ne bi tudi na starost delala na kmetiji, ne bi imela od česa živeti. A stroškov je še in še,« je dejala obupana sogovornica.
»Tega ne bom nikoli prebolela«
Po požaru jo je obiskala predstavnica Rdečega križa in ji pomagala pri plačilu prvih stroškov, ki so nastali ob sanaciji pogorišča. Krajevna skupnost je Silvi Trupej donirala nekaj prikolic peska, eno prikolico peska ji je podaril še lokalni podjetnik. Pesek je potrebovala za ureditev nadomestnega hleva za živali.
Gospa, ki je v 72. letu starosti, poudarja, da ne ve, kako bo lahko še naprej kmetovala brez ustreznih prostorov in kako se bo pobrala po tem udarcu. »Če bi v poslopja udarila strela, bi ta udarec narave in boga morda lažje sprejela. Tega, da je spomladi zagorelo seno, ne verjamem. Prav tako ne verjamem, da bi bila kriva napaka na električni napeljavi. Uradnega odgovora kriminalistov še nisem prejela. A požara ne bom nikoli prebolela, še na drugem svetu ne.«