Novice Svet24

V začetku meseca je RTV Slovenija razkrila izkoriščanje delavcev v podjetju Marinblu, ki je v lasti nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in njegove soproge Rozane Šuštar. V pakirnici rib iz Kozine so delali v nemogočih razmerah. Delodajalec naj bi jih silil v čezmerno delo, jih snemal in se nad njimi izživljal. Dvanajst indijskih državljanov, ki so delali v podjetju, naj bi nekaj časa spalo v skupnih prostorih v pakirnici. 

Na ministrstvu za delo so ocenili, da dogajanje »meji na novodobno suženjstvo«. Na inšpektoratu za delo so ga začeli preiskovati zaradi suma prisilnega dela in trgovine z ljudmi. Toda zgodba ima še eno, precej večjo razsežnost. Razkrivamo, da je imela država ključno vlogo pri hitrem vzponu in širitvi poslovanja podjetja Marinblu, ki je danes eden od največjih predelovalcev ribiških proizvodov pri nas.

Profimedia

Samo v zadnjih treh letih mu je ministrstvo za kmetijstvo, ki sta ga v tem času vodila Aleksandra Pivec in Jože Podgoršek, odobrilo skoraj tri milijone evrov sredstev. To predstavlja skoraj tretjino letnih prihodkov podjetja. Iz dokumentacije, podatkov, ki smo jih pridobili z ministrstva za kmetijstvo, in drugih informacij je razvidno, da mu je ministrstvo pomagalo tudi na druge načine:

– s spreminjanjem predpisov, ki so podjetju Marinblu omogočili, da prejme več milijonov evrov nepovratnega denarja;

– z objavo razpisa za pridobitev evropskega denarja, na katerega se je prijavilo le podjetje Marinblu. 

Vse to je ministrstvo počelo tudi v času, ko so različne inšpekcije že ugotavljale kršitve delovne in druge zakonodaje v podjetju.

Pred razpisi v korist zakoncev Šuštar popravljali uredbe

Kako je torej podjetje dobilo državni in evropski denar? Februarja 2019, ko je kmetijsko ministrstvo vodila Aleksandra Pivec, je agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja objavila prvi javni razpis, namenjen sofinanciranju »naložb v nove obrate in povečevanje ter posodabljanje obstoječih obratov za predelavo ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture«. Na voljo je bilo 2,8 milijona evrov nepovratnih sredstev evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo. 

A očitno so na ministrstvu že vnaprej dobro vedeli, komu bodo namenili veliko večino denarja. Le dva meseca pred tem so namreč prvič spremenili uredbo, na podlagi katere se delijo omenjena sredstva. Če je prej lahko posamezno podjetje kandidiralo za največ milijon evrov pomoči, se je meja po novem dvignila na 2,4 milijona evrov. To je najbolj ustrezalo podjetju Marinblu, ki je prijavilo več kot 2,2 milijona evrov vreden projekt širitve poslovanja in bilo na razpisu pozneje uspešno. Z odločbo, ki jo je ministrstvo izdalo marca lani, je dobilo skoraj 80 odstotkov vseh razpisanih sredstev. 

To je bil šele začetek. Junija lani, ko je ministrstvo že vodil Podgoršek,je bil objavljen nov, manjši razpis, na katerem je bilo na voljo 700 tisoč evrov nepovratnih sredstev za področje predelave rib. Pred tem je vlada na predlog ministrstva spet spremenila uredbo na roke podjetja Marinblu. V celoti je črtala določbo, ki je omejevala višino sredstev za posamezno podjetje. Če tega vlada ne bi storila, se podjetje Marinblu ne bi moglo prijaviti na razpis. Tako pa je znova uspelo in pobralo vseh 700 tisoč evrov sredstev. V dveh letih torej skupno skoraj 2,9 milijona evrov.

Pomoč tudi med obiski inšpektorjev

Marinblu

Takoj po drugem razpisu je vlada na predlog ministrstva z novo spremembo uredbe zgornjo mejo denarja, ki ga lahko prejme posamezno podjetje, določila pri 2,8 milijona evrov – skoraj toliko, kot je do takrat prejelo podjetje Marinblu. Nato je v začetku aprila, tik pred volitvami, uredbo v tem delu razveljavila. Uradno zato, da bi lahko podjetja počrpala čim več evropskega denarja. Toda s tem je šla spet na roke podjetju Marinblu. Tik pred izbruhom afere v Kozini so namreč na ministrstvu objavili še en razpis, tokrat v vrednosti sto tisoč evrov. Tudi ta je bil očitno namenjen podjetju Marinblu, a za zdaj ni znano, ali se je podjetje nanj že prijavilo. 

Vse to se je dogajalo v obdobju, ko so proizvodne prostore podjetja Marinblu obiskovale različne inšpekcijske službe in ugotavljale kršitve. Na delovnem inšpektoratu so tako v podjetjih Marinblu in Selea, ki ju oba obvladujeta zakonca Šuštar, opravili več nadzorov. Ugotovili so kršitve pri plačah, regresu, delovnem času, odmorih in počitku. 

A spremenilo se ni nič, saj je podjetje še naprej dobivalo državni in evropski denar. Sodu je očitno izbilo dno šele javno razkritje hudih kršitev pravic delavcev, ki naj bi neprekinjeno delali tudi po 30 ur, pri čemer jih stalno nadzirajo kamere, nekateri pa so bili zaposleni prek portugalske agencije, ki ni imela urejenega dovoljenja za poslovanje v Sloveniji. Že dan zatem so v podjetje Marinblu spet prišli inšpektorji za delo in zdravje, ki so že potrdili nekatere kršitve, zakoncema Šuštar pa prepovedali opravljanje dela z delavci iz Indije. 

Bo moralo podjetje Marinblu vračati denar? 

Posnetek zaslona

Rozana Šuštar je sicer vse obtožbe zanikala. Zagotovila je, da delavci niso podvrženi psihičnim pritiskom in da jih redno plačujejo. Zavrnila je tudi informacije, da naj bi ribe, ki jih kupci reklamirajo, obdelali v termičnem šokerju, jih prepakirali in poslali v ribarnice v tujini. Denar bo podjetje moralo vračati le, če bo ministrstvo to zahtevalo z odločbo. To lahko stori, če bi podjetje denar porabljalo v nasprotju z namenom, za katerega ga je prejelo, ali če projekta, ki ga je prijavilo, ne bi dokončalo. 

Podjetje Marinblu je bilo sicer ustanovljeno leta 2012. Manj kot dve leti prej je bil Boris Šuštar izpuščen iz zapora. Leta 2000 so ga kriminalisti prijeli v Murglah, ko je kot visoki državni uradnik prejel 70 tisoč nemških mark podkupnine. Prvič je bil na dve leti zapora obsojen leta 2004, drugič pa na šest let zapora zaradi zlorabe položaja. Tik pred koncem drugega sojenja je pobegnil v Kanado, kjer so ga prijeli in izročili Sloveniji. Leta 2010 je od države zahteval 800 tisoč evrov odškodnine, a je sodišče njegovo tožbo zavrnilo.

Bobo

Takoj po tem, ko je prišel iz zapora, je šel s soprogo v podjetniške vode. Tako sta pomagala Radošu Jenku pri sanaciji izolske družbe Marriba, ki je upravljala ribarnico na tamkajšnjem Velikem trgu. Pripravila sta elaborat za postopek prisilne poravnave, po katerem bi Jenko večino družbe prenesel v njuno last. Toda načrt ni uspel, Marriba pa je končala v stečaju. Kmalu zatem sta odprla podjetje Marinblu in leta 2016 kupila proizvodne prostore v Kozini. 

Kako sta financirala več sto tisoč evrov vredno naložbo, ni povsem jasno, saj na nepremičnini ni bilo nobene hipoteke. Za širitev poslovanja pa sta pozneje najela še 3,1 milijona evrov vredno posojilo pri banki NKBM.