Organizacija Novinarji brez meja RSF v letnem poročilu svari predvsem pred novim obdobjem polarizacije, ki jo dodatno krepi informacijski kaos.
"Ustvarjanje medijskega orožja v avtoritarnih državah onemogoča pravico državljanov do informiranja, hkrati pa je povezano z naraščanjem napetosti v mednarodni skupnosti, kar lahko privede do najhujših vojn," je ob objavi letnega poročila dejal generalni sekretar RSF Christophe Deloire.
Pri RSF so v lanskem letu opazili, da medijska polarizacija v državah dodatno krepi tudi delitve znotraj držav ter polarizacijo med državami na mednarodni ravni. Znotraj demokratičnih družb je v porastu delitev, ki je rezultat širjenja mnenjskih medijev in dezinformacij, ki jih okrepijo družbena omrežja, dodajajo v poročilu. K povečanim družbenim in političnim napetostim prispevajo tudi družbena omrežja in mnenjski mediji v Franciji. Na Poljskem so na primer opazili, da k polarizaciji prispeva zatiranje neodvisnih medijev in vse večji vpliv oblasti na javne medije.
Stopnjo medijske svobode pri RSF ocenjujejo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost. Medijsko svobodo pa definirajo kot učinkovito možnost, da novinarji izbirajo, ustvarjajo in širijo novice in informacije v javnem interesu, neodvisno od političnega, gospodarskega, pravnega in družbenega vmešavanja ter brez nevarnosti za njihovo varnost.
Letno poročilo Novinarjev brez meja o indeksu medijske svobode je na vrh postavil Norveško (1. mesto), Dansko (2.) in Švedsko (3.), kjer sledijo demokratičnem modelu s spodbujanjem svobode izražanja. Razmere so označili za zelo slabe v rekordnih 28 državah, med drugim v Belorusiji (153.) in Rusiji (155.). Na repu indeksa so Iran (178.), Eritreja (179.) in Severna Koreja (180.).
V enem letu Slovenija nazadovala za 18 mest
Slovenija je letos padla za 18 mest na 54. mesto. Lani, ko je glede indeksa medijske svobode nazadovala za štiri mesta, je zasedla 36. mesto. Položaj Slovenije RSF v povprečju označuje za problematičen. Razmere so težke na področju ekonomskega konteksta, na področju političnega konteksta jih ocenjujejo za problematične, na področjih zakonodajnega okvirja, sociokulturnega konteksta in varnosti pa za zadovoljivega.
V poročilu so v organizaciji RSF zapisali, da je "predsednik vlade Janez Janša za novinarje ustvaril sovražne razmere, ki so vodile do fizičnega obračunavanja in spletnih napadov," ob tem pa dodali, da je pravni okvir medijske svobode v Sloveniji sicer močan, a da so mediji vse bolj pogosto podvrženi političnim pritiskim in strateškim tožbam.
