Na javni Radioteleviziji Slovenija novinarji ponovno opozarjajo na nevzdržne pritiske s strani vodstva, ki mu v odprtem pismu očitajo politizacijo programskega sveta zavoda. Sindikat novinarjev Slovenije in Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS v javnem pismu, naslovljenem na generalnega direktorja zavoda Andreja Graha Whatmougha, temu očitajo neizpolnjevanje obveznosti do zaposlenih pri pripravi sprememb statuta RTVS. Člani delovne skupine za spremembo statuta so, kot navajajo v pismu, »gradivo za zadnje srečanje 7. aprila prejeli zgolj dve uri pred sejo, na kateri tudi ni bila določena časovnica nadaljnjega dela delovne skupine«. Predlog sprememb statuta znotraj delovne skupine zaradi tega ni usklajen, prav tako k podaji mnenja o predlogu vodstvo ni pozvalo sindikata, kot ga zavezujejo predpisi. Vseeno pa bodo o predlogu sprememb statuta odločali programski svetniki na izredni seji 9. maja. Sindikati zato Whatmougha pozivajo k izpolnitvi obveznosti socialnih partnerjev znotraj zavoda.
Pritiski na zaposlene zaradi kritike preteklih ravnanj vodstva RTVS
Programski svet je namesto tega zagrozil, da bo na predstavnike Evropske komisije in na evropska novinarska združenja naslovil izjavo o domnevnih pritiskih strank levega političnega pola, ki naj bi za ta namen zlorabljale svoje domnevne povezave s sindikatom. Take obtožbe pa v Sindikatu novinarjev in Koordinaciji novinarskih sindikatov RTVS ostro zavračajo in Whatmougha pozivajo, da nemudoma preneha s politizacijo zavoda in namesto tega ponovno omogoči socialni dialog delavcev s pristojnimi predstavniki delodajalca.
O vladnem pritisku na medije tudi iz ameriškega zunanjega ministrstva
Medtem pa je v letnem poročilu ameriškega zunanjega ministrstva o stanju človekovih pravic v svetu, ki pokriva 198 držav, Slovenija doletela nekoliko daljša obravnava, in sicer ravno na račun področja medijev in svobode govora. Poročilo se med drugim naslanja na pretekla poročila Evropske komisije in nevladnih organizacij, ki so že izrazila skrb zaradi vladnega spodkopavanja neodvisnosti medijev ter finančne pritiske vladnega urada za komuniciranje na STA. Ob tem dodatno izpostavlja vlogo slovenskega premierja v pritiskih in grožnjah novinarjem ter napade na RTV Slovenija. Da je za politične pritiske na medije in še posebej na RTV Slovenija, kjer se z novo nastavljenim vodstvom ne strinja večina zaposlenih in programskih sodelavcev, odgovorna predvsem vladna stran, tako menijo tudi zunanji opazovalci dogajanja v Sloveniji.
