Epidemija osamljenosti

Plačale 540.000 evrov za nekaj lepih besed "šarmantnega" neznanca

Senka Dreu
12. 4. 2022, 19.10
Deli članek:

Sodobna družba se srečuje z epidemijo osamljenosti, ki je še posebej prišla do izraza v času epidemije novega koronavirusa, ko smo bili zaradi lastnega zdravja izolirani od fizičnega sveta. A nevarnost na osamljene in zato ranljive preži tudi v zavetju doma, prek spleta.

STA
Mariborski policisti prav te dni obravnavajo primer 57-letnice, ki je v večkratnih zneskih »svojemu dragemu« nakazala več kot 50.000 evrov.
Po podatkih Generalne policijske uprave so policisti v letu 2020 obravnavali 36 tovrstnih spletnih goljufij s skupnim oškodovanjem okrog 900.000 evrov, kar pomeni približno 25.000 evrov na primer, lani pa so prejeli 40 prijav romantičnih prevar, v katerih so bile žrtve skupaj oškodovane za 540.000 evrov, vsaka torej v povprečju za 13.500 evrov. Romantične prevare so obravnavali tudi letos, do zdaj osem primerov, v katerih so žrtve neznancem skupno nakazale okrog 190.000 evrov oziroma približno 28.000 evrov na primer. 

Najbrž bolj kot kdaj prej so ljudje v zadnjih dveh letih »zmenkovali« po spletu. Takšen virtualni svet pa je zlahka neresničen, poleg tega je odličen poligon za goljufe, ki prežijo na osamljene. Ljubezenske prevare na spletu ne lomijo zgolj src ljubezni in lepih besed željnih posameznikov, ampak praznijo tudi njihove denarnice.

V javnost najbrž pricurlja majhen delež ogoljufanih, saj je žrtve gotovo sram priznati, da so se pustile naplahtati in so svoji spletni ljubezni nakazovale denar. Za zdaj so bolj znani primeri, ko šarmantni tujci izvabljajo premoženje od naivnih žensk, manj pa vemo o čustveno in finančno prevaranih moških, kar pa ne pomeni, da ne obstajajo. Vzorec navezovanja stikov z goljufivimi nameni je bolj ali manj vedno enak. Običajno gre za očarljivega in čednega moškega, kot takšen se predstavi na fotografiji, in je na neki plemeniti odpravi ali zahtevnem delu: bodisi gre za zdravnika v tujini, vojaka na mirovni misiji ali inženirja na naftni ploščadi. Skupno jim je tudi to, da so osamljeni, ker so ločeni ali pa so ovdoveli, imajo bolnega otroka, skratka na vso moč poskušajo pri partnerici na eni strani vzbuditi spoštovanje, na drugi pa sočutje.

Prosijo in tudi izsiljujejo

Ko je stik vzpostavljen, se začne dopisovanje, ki lahko traja tudi leto dni, preden pride potrpežljivi izkoriščevalec s pravo barvo na plan, in sicer da nujno potrebuje denar. Običajno ga sicer ima, a iz najrazličnejših vzrokov do njega v tistem trenutku ne more, zato prosi svojo ljubezen, da mu ga posodi. Denar lahko potrebuje tudi za nakup letalske vozovnice, da se končno snide s svojo drago v živo v Sloveniji. Če osamljena ženska nasede, »kupi« njegovo zgodbo, mu denar tudi nakaže. A s tem se, pravijo na policiji, stvar ne konča, saj šarmer čustvene lovke tesno ovija okoli svoje žrtve, jo zmeraj bolj navezuje nase, obenem pa pričakuje tudi vse več denarja. Spletni sleparji so znani po izsiljevanju. Vzpostavijo stik z osamljeno osebo, pridobijo njeno zaupanje, se domnevno močno zaljubijo vanjo in ji izlijejo svoja čustva, nato pa od nje izvabijo intimne fotografije ali videoposnetke. Če žrtev ne »pade na finto«, ko jo prosijo za denar, jo izsiljujejo s posnetki.

Dobro zakrite sledi

Finančne transakcije praviloma potekajo prek plačilnega sistema Western Union ali MoneyGram, ki sta namenjena hitremu prenosu denarja. Včasih pa ga zaljubljena žrtev nakaže tudi na bančni račun v tujini, ki običajno pripada tako imenovanim denarnim mulam in ki ga takoj po prejemu dvignejo ter po neki drugi poti pošljejo naprej. Zato je skoraj nemogoče izslediti, kje oziroma pri kom je denar na koncu pristal. Ker je odkrivanje spletnih goljufov zelo težko, je prav preventiva tista, ki lahko prepreči, da do prevar sploh pride. Na policiji svetujejo, naj neznancem na spletu ne zaupamo in jim ne razkrivamo nobenih osebnih ali bančnih podatkov, zlasti pa jim ne nakazujemo denarja oziroma pred kakršnimkoli nakazilom predhodno po spletu prejemnika preverimo. Takoj ko ugotovimo, da smo oškodovani, pa zadevo v čim krajšem času prijavimo policiji in svoji banki. »Tovrstne oblike spletnih goljufij namreč zaradi sramu oškodovank velikokrat niso prijavljene policiji ali pa so prijavljene več mesecev po transakcijah. Hitreje ko se oškodovanec oziroma oškodovanka obrne na policijo po samih transakcijah, večja je možnost za povrnitev sredstev,« pravijo na PU Maribor.

Velik porast vseh spletnih goljufij

Na Generalni policijski upravi so sicer lani zabeležili velik porast vseh oblik spletnih goljufij. Policisti so obravnavali več kot 600 zadev s skupnim oškodovanjem za več kot 12 milijonov evrov, kar predstavlja 50-odstotni porast števila kaznivih dejanj in okrog 150-odstotni porast nastale materialne škode v primerjavi z letom 2020. Trend rasti spletnih goljufij se nadaljuje tudi v letu 2022, saj so do zdaj prejeli že 85 prijav s skupnim oškodovanjem za več kot 2,7 milijona evrov. Mariborski policisti prav te dni obravnavajo primer ljubezenske prevare, katere žrtev je bila 57-letnica, ki je v večkratnih zneskih svojemu dragemu nakazala več kot 50.000 evrov. Dalj časa sta si dopisovala, predstavil pa se ji je kot nekdo, ki je zaposlen na plinski ploščadi v tujini. Odmeven je bil tudi letošnji primer iz Prekmurja, ko je ženska po spletu iskala ljubezen, se zaljubila v moškega, s katerim si je več mesecev dopisovala, nato pa mu kot pomoč nakazala skoraj 150.000 evrov gotovine.