Novice Svet24

Če niste ravno najmlajši bralec, imate v spominu mogoče celo čas, preden smo poznali internet, ali pa se vsaj spomnite začetkov širše rabe interneta v Sloveniji. Ta je bil v svojih povojih omejen na majhne količine podatkov in drag prenos vsebin, ki je bil vezan na »škatlo«, torej domači računalnik in pripadajoči katodni monitor. Če temu dodamo dobro znani zvok povezovanja modema, ki je hkrati onemogočal rabo stacionarnega telefona, lahko ugotovimo, da smo odtlej kot družba prepotovali dolgo pot. Danes je seveda pri nas internet široko dostopen, hiter, delujoč na vseh napravah in nepogrešljiv del vsakdanjika.

Virtualna realnost

Sašo Švigelj

Aplikacije, ki delujejo kot podaljšek naše osebnosti in prek katerih kot avatarji obstajamo v virtualnem svetu, pa že dobivajo nadgradnje, ki jih eni vidijo kot logično nadaljevanje tehnološkega razvoja moderne družbe, medtem ko drugi v tem napredku vidijo distopično, virtualno prihodnost. Facebook, ki ostaja najbolj priljubljeno družbeno omrežje pri nas, čeprav ga pri mlajših generacijah izpodrivajo konkurenti, je pred kratkim predstavil svoje naslednje poglavje razvoja platforme: Metaverse. Prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg, ali Meta, kot se po novem imenuje krovno podjetje, je svetovni javnosti predstavil svoje videnje prihodnosti, kjer bodo socialne interakcije potekale v virtualnem prostoru. Zaradi omejitev v moči procesorjev ta virtualna realnost za zdaj služi kot slab približek realnosti, a se premikamo v smeri, kjer se bodo ljudje lahko na daljavo srečevali in počeli še marsikaj drugega »v živo«. David Kvaternik iz Tovarne Tech, ki se ukvarja z novimi tehnologijami, je v pogovoru za Svet24 dejal, da je morda trenutno najboljša storitev, ki nam jo omogoča Metaverse, ravno sestankovanje; pravi, da ga je imel možnost sam preizkusiti, zato lahko iz prve roke priča o tem, da je boljša izkušnja v primerjavi s sestanki na Zoomu in podobnih platformah, ki smo jih mnogi še predobro spoznali v času pandemije. Možnosti za bodočnost so neomejene in aplikabilne na veliko ravni življenja navadnih državljanov.

Reuters

Brisanje meja

Kvaternik predvsem poudarja možnost, da bi Metaverse sčasoma v celoti odpravil objektivno oviro geolokacije. Ta bi z vzpostavitvijo e-uprave ali e-izobraževanja v virtualnem prostoru izginila, te storitve pa bi bile na voljo vsem z ustrezno opremo, ne glede na njihovo lokacijo na planetu. Sčasoma bi lahko z umetno inteligenco, ki bi beležila vse interakcije, dosegli celo, da bi posameznik večino interakcij opravil z algoritmom, kjer ne bi mogel razbrati, ali stoji na drugi strani virtualnega okenca prava oseba. »Stvari se bodo spremenile, kjer bodo ljudje našli vrednost,« sporoča Kvaternik, ki optimistično zre v virtualno prihodnost.

Kot rečeno, je Metaverse le del sestavljanke Internet 3.0, ki dobiva vse jasnejše obrise, čeprav se, kot poudarja Kvaternik, tudi ljudem, ki delajo v novih industrijah, šele »začenja sanjati o vseh možnostih«. Ključni del te sestavljanke bo tako imenovana blockchain tehnologija. To so podatkovni bloki, ki so kriptografsko zaščiteni in med seboj povezani v virtualno verigo ter se neposredno vežejo na nezamenljive žetone (NFT) in kriptovalute. Še najbolj razširjene med splošnim prebivalstvom so ravno slednje, ki so tudi najlažje razumljive. Gre za digitalne valute, najbolj znana med njimi pa je še vedno bitcoin. Kriptovalute se od navadnih valut razlikujejo v tem, da za njimi ne stojijo centralne banke, ki bi jih regulirale, temveč so to decentralizirani sistemi. Med seboj se razlikujejo, praviloma pa sledijo ideološko sicer vprašljivi in zgodovinsko pokopani ideji zlatega standarda iz časov pred veliko gospodarsko krizo v 30. letih 20. stoletja, kar pomeni, da je število bitcoinov omejeno. Vsi ti dejavniki pomenijo, da gre pri trgovanju s kriptovalutami v tej točki razvoja bolj kot ne za investicijske nakupe, saj ima sama valuta zelo omejeno rabo v resničnem svetu. Če pri evru gorijo alarmi ob več kot petodstotni inflaciji na letni ravni, pa v svetu kriptovalut ni nenavadno, če cene divje variirajo iz meseca v mesec.

NFT-norija

Kaj potem šele reči o nezamenljivih žetonih, ki so prav tako vezani na omenjeno blockchain tehnologijo? O tej temi smo se pogovarjali z Markom Morelo Pavlovičem iz društva NFT Slovenija, ki združuje navdušence nad novimi tehnologijami. Kot Pavlovič pojasnjuje, gre pri NFT, preprosto rečeno, za »digitalno lastništvo«, ki je prek javno dostopnih portalov lahko preverljivo za vse, kar tudi pojasnjuje, zakaj, kot pravi sam, če nekdo s spleta prenese sliko NFT, s tem ne postane lastnik slike. Javnosti je NFT-tehnologija bržkone najbolj poznana prek umetniških del, ki bi jim sicer mnogi po videzu sodeč le stežka priznali status umetnin. Kljub temu cene digitalnih slik dosegajo vrtoglave številke, milijone evrov. Od česa je odvisna cena? Kot je pojasnil Pavlovič, ceno v veliki meri določi sposobnost oglaševanja in to, kdo sodeluje pri projektu. Ob pravih okoliščinah lahko zato takšni projekti ustvarjalcem prinesejo velike dobičke, a zdi se, da se tudi zanimanje za NFT, vsaj začasno, ohlaja. Ali to pomeni, da bo prišlo do pokanja balončka, bo pokazal čas. Če oziroma ko se to zgodi, bo malokdo presenečen, saj gre za ustaljen proces odbojev in padcev novih spletnih tehnologij. Največje izgube bodo šteli tisti najnižje v piramidi.