Enotni plačni sistem velja za vse, ki so del javnega sektorja, torej tako za zaposlene v državnih organih in lokalnih skupnostih kot zaposlene v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih.
Kot navajajo na spletni strani ministrstva za javno upravo, je vanj vključenih skoraj tri tisoč proračunskih uporabnikov in več kot 170 tisoč zaposlenih, za plače katerih se na leto namenja več kot štiri milijarde evrov. Tako se znotraj enotnega plačnega sistema plače določajo denimo za zaposlene na ministrstvih, v policiji in vojski, pa za zaposlene v javnem zdravstvu, socialnem varstvu, vzgoji in izobraževanju, znanosti in kulturi. Vključeni so tudi funkcionarji.
S plačnim sistemom, ki je po šestih letih napornih usklajevanj začel veljati leta 2008, smo želeli uveljaviti preglednost in primerljivost plač javnih uslužbencev. Izogniti smo se poskušali parcialnemu urejanju plač posameznih poklicnih skupin, ki je pripeljalo do neobvladljivosti prejšnjega plačnega sistema in nestrinjanja z različnimi razmerji za plače določenih skupin, so na ministrstvu za javno upravo zapisali v analizi plačnega sistema iz leta 2005.
Zdravniki si že leta prizadevajo izstopiti
S prehodom v nov plačni sistem že na začetku ni bil zadovoljen nihče. Kmalu, leta 2016, so si višje plače parcialno izborili najprej policisti, leto pozneje pa še zdravniki. Namesto da bi se plače dvigovale enotno, so nekatere poklicne skupine v nekaj letih dosegle povišanje za petdeset, nekatere druge pa le za deset odstotkov.
»To pomeni, da se razlike znotraj sistema povečujejo, s tem pa tudi napetosti, ki bi lahko izbruhnile takoj, ko se bodo epidemiološke razmere normalizirale,« je leta 2021 komentiral Branimir Štrukelj, glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz). Sviz je ta mesec izvedel enodnevno stavko šolnikov – višje plače so zahtevali po uspehu zdravniškega sindikata Fides.
Zdravnikom so namreč plače povišali kar v desetem protikoronskem paketu, in sicer je določil dvig plačne meje s 57. na 63. plačni razred. Zoper ta dvig so drugi sindikati vložili pobudo za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je pobudi pritrdilo in s sklepom zadržalo dvig zgornje meje ter v razlagi zapisalo, da bi za javno blagajno nastale težko popravljive posledice, če bi se izkazalo, da so se zdravniške plače povišale v protiustavnem postopku. V Fidesu so, pričakovano, začeli groziti z izstopom iz plačnega sistema.
Medicinske sestre brez primerljive povišice
Pričakovano so s stavko nase opozorili tudi preostali v zdravstvu, socialnem varstvu in zdravstveni negi. Med drugim so medicinske sestre zahtevale dvig plač, ki bi bil primerljiv s povišanjem plač zdravnikov, a so na Gregorčičevi naletele na gluha ušesa. Podobno kot šolnikom so zdravstvenim delavcem na vladi grozili s tem, da je stavka neupravičena in neodgovorna, in namigovali, da ne bo plačana.
Najslabše plačamo tiste, ki imajo največ stika s pacientom oziroma otrokom
Poudariti velja, da imajo zdravniki neprimerno višje izhodiščne plače, zato je dvig v odstotkih primerjanje hrušk in jabolk. Bolničarji oziroma negovalci začnejo v 18. plačnem razredu, ki pomeni bruto znesek 857 evrov. Država jim mora zato po zakonu doplačati 217 evrov, da dosežejo bruto znesek minimalne plače in v neto izplačilu na račun dobijo 736 evrov. Tudi šolnikom ni lahko – če si ogledamo primer pomočnic vzgojiteljic: po navedbah ministrstva za šolstvo začnejo v 22. plačnem razredu, šele 23. plačni razred pa preseže minimalno plačo.
