Postopki prenosa so po besedah Blaža Germška, direktorja CASS, večinoma že zaključeni. Novi začasni lastnik je prevzel tudi vseh šest zaposlenih delavcev, ki so si po večmesečni negotovosti oddahnili za svoje službe, računajo tudi, da jih bodo kmalu potrebovali še več. Se pa ves čas, torej vse od začetka dogovarjanja o izločitvi SPC Ptuj iz Semenarne Ljubljana in omembe kupnine v višini okoli pol milijona evrov, porajajo vprašanja, kaj natanko je država odkupila od srbskega poslovneža Dušana Mojsilovića oziroma podjetja Villager iz agroživilske skupine Agromarket.
Skrivanje za poslovno skrivnostjo
SPC Ptuj je stal 547 tisoč evrov, veliko manj pa je bila jasna vsebina kupljenega. Iz Slovenskega državnega holdinga (SDH), ki je do ustanovitve namenske družbe vodil pogovore s Srbijo, so namreč le precej ohlapno opisali odkupljeno premoženje, ki je zdaj v državni lasti. »Dejavnost SPC Ptuj se opravlja na zemljiščih v skupni izmeri približno 36 hektarjev, za katera je imela Semenarna Ljubljana sklenjeno pogodbo s Skladom kmetijskih zemljišč, in to s pripadajočimi objekti vred, s katerim je pogodbo za navedena zemljišča zdaj sklenila namenska družba. Poleg navedenega se dejavnost obrata opravlja na štirih zemljiščih, na katerih so tudi poslovni objekti v lasti Semenarne Ljubljana in bodo prav tako predani novi družbi.« Kot je znano, pa del kupnine niso Semenarnine blagovne znamke.
Ne od SDH ne od CASS sprva nismo mogli pridobiti informacije, kaj natanko je bil del odkupa: torej katere nepremičnine, premičnine in kmetijska zemljišča, še več, po našem vztrajanju se je odgovor glasil: »Podrobnejši podatki so poslovna skrivnost pravnega subjekta in so določeni v pogodbi, zato vam jih žal ne morem posredovati.«
Ker so lahko poslovne skrivnosti sestavni del delovanja le zasebnih, ne pa tudi javnih podjetij, ki so v luči transparentnosti zavezana k javni objavi podatkov, smo jih na to opozorili, po posredovanje pa se obrnili tudi na informacijsko pooblaščenko. Kajti skrivanje za tančico poslovne skrivnosti je samo še poglobilo dvome o ekonomski upravičenosti omenjenega nakupa.
Lastniki stare stavbe in nekaj izrabljenih strojev
Slednjič pa smo se z Germškom sestali na sedežu obrata SPC Ptuj na naslovu Ob Dravi 5a in si skupaj ogledali odkupljeno premoženje. Kot je dejal, je CASS od Semenarne Ljubljana kupil vse nepremičnine in premičnine na omenjeni lokaciji. »To je predvsem poslovna stavba s skladiščnimi in garažnimi prostori v skupni velikosti približno 500 kvadratnih metrov. Skupaj s parkirišči stoji na štirih stavbnih parcelah v skupni velikosti 700 kvadratnih metrov. Odkupili smo tudi vso kmetijsko mehanizacijo, stroje za čiščenje semen, tunele oziroma rastlinjake in drugo (iz)rabljeno opremo. Semenarna Ljubljana ni imela lastnih kmetijskih zemljišč, ampak so bila ta v zakupu. Od skupnih dobrih 39 hektarjev jih je 35,77 hektarjaod Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, 2,16 hektarja pa od štirih zasebnikov. S Skladom smo pogodbe o prenosu zakupnih pravic prenesli hkrati z nakupom SPC Ptuj, pogodbe z zasebniki so že pripravljene in jih je treba le še podpisati.«
Ob pogledu na poslovno stavbo sredi njiv se zdi, kot da se je tam čas ustavil že pred koncem prejšnjega tisočletja. »Tako dejansko tudi je,« nam vtise potrdi vodja obrata Darko Verdnik. »Zgrajena je bila leta 1988, od takrat ni vanjo več nihče vlagal.« Fasade na številnih mestih ni več videti, stavbno pohištvo je uničeno, skozi okna piha, celoten objekt, ki ga ogrevajo na plinsko olje, je energetsko požrešen. Semenarna Ljubljana je ob prodaji odnesla vse, kar je bilo v prostorih vrednega, od računalnikov iz pisarn do semen iz skladišča.
Začenjajo z ničle
Na dvorišču je videti traktorje, ki so malodane že muzejske vrednosti, tam sta tudi dva avtomobila, od katerih je eden že leto brez registracije, drugi pa je sicer vozen, a le po okolici, daljše vožnje, na primer v Ljubljano, tako menita sogovornika, pa ne bi več zmogel. Tudi stroj za čiščenje semen je videti kot iz nekega drugega časa, a Germšek pravi, da še vedno dobro deluje. »Če potegnemo črto, začenjamo z ničle. Nakupili smo že novo pisarniško opremo, uredili konferenčno sobo, še vedno čakamo, da nas priključijo na internet. Nabavili smo nov traktor, naročili kuhinjo za zaposlene, tudi straniščne školjke je bilo treba zamenjati. Ptujski obrat ima velik potencial, zato imamo z njim tudi resne načrte, če jih bo seveda država finančno podprla.«
Po časovnici, ki jo je pripravil SDH, mora kmetijsko ministrstvo do konca marca določiti upravljavca SPC Ptuj. Po vsej verjetnosti bo to postal Kmetijski inštitut Slovenije (KIS), ki je izvajalec javne službe nalog rastlinske genske banke ter javne službe v vrtnarstvu in poljedelstvu, torej je vsebinsko povezan z dejavnostmi, ki se izvajajo na Ptuju. Obrat naj bi, natančneje, prevzel Infrastrukturni center Jablje, ki deluje pod okriljem KIS in katerega predstojnik je prav Germšek. Na aprilski seji naj bi upravljavca potrdila vlada, nato pa bi začasno namensko družbo CASS najkasneje do konca junija likvidirali.
