Zakaj ste se vi kot družina odločili za zelišča?
Zgodba se je začela z upokojitvijo moje mame Majde, ki je lahko izživela svojo ljubezen do zelišč in je najprej začela pridelovati v manjšem obsegu. Sama pa sem vstopila v to po vrnitvi iz tujine, kjer sem imela profesionalno košarkarsko kariero. Ko sem se vrnila, sva z mamo združili moči, saj me je navdušila s to svojo ljubeznijo do rastlin in tem, kaj vse nam narava odkriva. S svojo ljubeznijo in strastjo do rastlin. Tako sem vstopila v ta čudežni svet.
Zakaj zelišča – zakaj so dobra za nas?
Zelišča in zdravilne rastline so človeka že od nekdaj spremljali in včasih so bili edino sredstvo, s katerim si je pomagal, ko ni bilo zdravstvenega ravnovesja. Sama povezava, da nam zdravilna zelišča pomagajo, je še vedno ostala, novo je le to, da imamo še veliko umetnih stvari. Zelišča rastejo zato, da so človeku v pomoč. Z njimi dobimo ravnovesje, ki pa ga je v današnjem svetu vedno manj. Tako v naravi materina dušica recimo zdravi zemljo, v kateri raste; vsaka rastlina ima vlogo v svojem ekosistemu. Hkrati pa lahko zelo pomaga človeku tako na fizičnem kot tudi duševnem področju. Utemeljitelj biodinamičnega kmetijstva pravi, da nas zares prehranjujeta vonj in okus v hrani, ki vplivata na naše duševno stanje. Zelišča pa dajo ravno to – okus in vonj.
Ukvarjate se tudi s kalčki, kako ti bogatijo našo prehrano?
So živa hrana, ki poživi zimske dni. Seveda se lahko jedo tekom celega leta, v hladnih dneh, od jeseni do pomladi, pa se pokaže njihova dejanska vrednost, ko ni na voljo druge sveže zelenjave. Kalčki imajo visoko hranilno vrednost, veliko vitaminov, beljakovin, mineralov, tudi številne zdravilne snovi. Ena pozitivna lastnost je za našo vsakdanjo prehrano, druga pa je ta, da imajo določene vrste tudi zdravilni učinek.
Ste družinska kmetija, kakšna je podpora države za družinske kmetije?
Slabša v primerjavi z intenzivnimi, velikimi živilskopredelovalnimi obrati. Pri nas subvencije dobijo predvsem podjetja, ne neposredno kmetije. Če primerjamo denar, ki se ga vlaga v industrijsko kmetijstvo in v majhne družinske kmetije, je to zelo velika anomalija. V resnici pa ravno te majhne kmetije ohranjajo rodovitno zemljo in zdravo pokrajino. Zagotovo bi lahko država naredila še veliko, saj se drugače takšne kmetije opuščajo.
Ukvarjate se tudi z biodinamičnim in ekokmetovanjem, kakšen je položaj takšnega kmetovanja?
Veseli me, da v Sloveniji širitev ekološkega kmetijstva sovpada s širitvijo zavedanja ljudi, kakšno hrano želijo jesti. Smo določene kmetije, ki smo že od vsega začetka vedele, da želimo ekološko, mi celo biodinamično. So pa tudi kmetije, ki si tega koraka niso upale narediti, v strahu, da bodo imeli manjši pridelek, in ne odkupa. Zdaj pa, ko se vidi, da ekološke kmetije praktično prodajo vse, bi rekla, da delež vidno izpostavljenih ekoloških kmetij narašča. Še vedno pa smo tam pri 10 odstotkih pokritja površin, kar je občutno premalo za pokrajino, ki jo imamo v Sloveniji in je idealna za ekološko pridelavo.
»Z mamo sva združili moči, saj me je navdušila s to svojo ljubeznijo do rastlin in tem, kaj vse nam narava odkriva. S svojo ljubeznijo in strastjo do rastlin. Tako sem vstopila v ta čudežni svet.«
Lahko za nevedneže na kratko razložimo, kaj je biodinamično kmetovanje?
Pri ekološkem kmetovanju izločimo mineralna gnojila in škropiva, biodinamično kmetijstvo pa je korak naprej v smislu, da uporablja naravne biodinamične preparate za varstvo in gnojenje rastlin, ob tem pa upošteva ritme narave. Med širšo javnostjo je recimo najbolj poznan setveni priročnik po Mariji Thun. To je neki osnovni uvod v biodinamično kmetijstvo. Povezano je z luno, celo s planeti. Najprej deluje nekoliko fantastično, ko pa se začneš s tem ukvarjati, hitro vidiš, da je zelo resno, da obstajajo te naravne zakonitosti. Če jih poznaš, ti pomagajo pri pridelavi vrhunske, zdrave hrane.
Vaša posebnost je korenina svetlobe, ki jo dodajate zeliščni soli. Nam lahko poveste nekoliko več o tem?
Gre za korenino svetlobe oziroma svetlobni koren. Gre za posebno rastlino, ki raste v kremenčevem pesku, torej mivki. Ustvariti ji moramo posebne pogoje, da uspeva, raste in se debeli. Če bi jo posejali v običajno zemljo, bi pognala razvejane korenine. V kremenčevem pesku pa požene koren, ki je lahko dolg tudi meter in ima v premeru pet do deset centimetrov. Korenina svetlobe pa se imenuje zato, ker je kremen tisti element, ki posreduje svetlobo pod zemljo. Tu pa pridemo na raven biodinamike: ko vemo, kako določen element deluje, ga lahko uporabimo za posamezne rastline. Ima zelo veliko hranilnih snovi, dobra je za naš imunski sistem in je hkrati ena redkih rastlin, ki v človeka vnaša svetlobo. To sodobna znanost ugotovi z merjenjem svetlobnih fotonov v živilih. Preprosta razlaga pa je tudi ta, da kar drugače dobimo z zelenim delom rastlin, s klorofilom, ki je uskladiščena sončna svetloba, tu to dobimo s korenom, saj se ta svetloba skladišči v njem. Če se rastlina uporablja terapevtsko, se le v majhnih količinah. Ker je tudi mi za zdaj ne pridelamo v velikih količinah, je ne prodajamo posamično, jo pa dodajamo naši kuhinjski zeliščni soli. Ravno zato, da vsak dan malo svetlobe vnesemo v naše jedi.
Osredotočate se tudi na mešanice čajev – kaj pa je pri čajih najpomembnejše?
Začeli smo s splošnimi mešanicami in tudi večina je primerna za splošno uporabo. Nimamo zelišč, ki so označena kot zdravila, in jih ne smemo prodajati. Ravno zato, ker ljudje iščejo drugačne rešitve, pa se izjemno povečuje povpraševanje po namenskih čajih. Recimo, da pomagajo pri lajšanju bolečin, odpravljanju težav s sečili, jetri ... Veliko je tudi povpraševanja po mešanicah, ki pomirjajo, in v zadnjem času za obolenja dihal, torej čajih, ki delujejo razkuževalno, protivirusno in lajšajo kašelj.
