19.05 - Po približnu treh urah se je zaključil sestanek med ruskim predsednikom Putinom in izraelskim premierjem Bennettom. Sestanek naj bi se odvijal v soglasju in koordinaciji z ZDA, poroča dopisnica CNN iz Jeruzalema.
18.50 - Tretji krog pogajanj med ukrajinsko in rusko stranjo naj bi se zgodil v ponedeljek.
18.30 - Po podatkih Urada za človekove pravice pri Združenih narodih je od pričetka ruskega napada na Ukrajino 24. februarja do polnoči včeraj življenje izgubilo že 351 civilistov, še 707 pa jih je bilo poškodovanih.
18.05 - Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da ruska vojska po preložitvi evakuacije civilistov iz Mariupola in Volnovahe, nadaljuje z ofenzivo na mesti na jugovzhodu Ukrajine. Rusi za kršitev prekinitve ognja in onemogočanje evakuacije civilistov iz Mariupola krivijo ukrajinsko stran, ki naj bi bila po njihovih besedah nepripravljena, "da bi vplivala na nacionaliste ali podaljšala prekinitev ognja." Dejali so še, da ukrajinski nacionalisti med prekinitvijo ognja civilistom niso dovolili, da zapustijo Mariupol ali Volnovaho. "Nacionalistične skupine držijo prebivalstvo teh mest za talce in uporabljajo civiliste kot živi ščit. Nacionalistični bataljoni so izkoristili obdobje zatišja za utrditev položajev," je razložil.
17.50 - Na obisku pri Vladimirju Putinu se mudi izraelski predsednik vlade Naftali Bennett. V Rusijo naj bi Bennett odpotoval brez posebne napovedi.
17.45 - Reuters poroča, da je rusko obrambno ministrstvo sporočilo, da je ruska vojska v večji ofenzivi prevzela nadzor nad več ukrajinskimi mesti in sestrelili štiri ukrajinska reaktivna letala tipa SU-27.
17.40 - Ukrajinski predsednik Zelenski je v uro dolgem pogovoru s senatorji ZDA pozval k večji podpori Američanov Ukrajini. Republikanski senator James Lankford je po sestanku na Twitterju zapisal, da Zelenski zahteva, da mednarodna skupnost od Rusov neha kupovati nafto in plin. Zelenski je prav tako pozval vzhodnoevropske države, naj Ukrajini pošljejo vojaška letala ruske izdelave.
17.00 - V Rusiji ni pogojev za razglasitev vojnega stanja, za to bi bila potrebna zunanja agresija, je po poročanju ruskih tiskovnih agencij danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Opozoril je, da bo vsako državo, ki bi želela uvesti območje prepovedanega letenja nad Ukrajino, obravnaval kot udeleženko konflikta. V preteklih dneh so se širila ugibanja, da bi Putin lahko v Rusiji razglasil vojno stanje in bi nadzor v državi prevzela vojska. Ruski predsednik je to zavrnil in dejal, da bi se za ta korak odločil le v primerih zunanje agresije. Poudaril je, da obstajajo tudi druge posebne izredne razmere, ki se lahko uporabijo v primeru obsežne zunanje grožnje, vendar tudi teh ne namerava uvesti. S tem je odgovoril na strahove številnih Rusov, medtem ko so mnogi zaradi tovrstnih bojazni že zapustili državo.
16.10 - Finske železnice morajo zaradi povpraševanja povečati število povezav z ruskim mestom Sankt Peterburg, saj vse več Rusov zapušča svojo domovino.
14.50 - Po poročanju ukrajinskega medija Pravda in informacij na družbenih omrežjih je bil danes v Kijevu ubit Denis Kirejev, ki se je pred nekaj dnevi kot ukrajinski predstavnik udeležil prvih pogajanj med Ukrajino in Rusijo. Kirejeva naj bi ubila ukrajinska obveščevalna služba SBU, po poskusu aretacije zaradi suma izdaje. Uradne potrditve njegove smrti s strani ukrajinske vlade še ni, so pa uporabniki na družbenih omrežjih delili fotografije njegovega trupla.
14.30 - Francija bo v Bosni in Hercegovini pričela z usposabljanjem s hitrimi reaktivnimi letali. "Letalonosilka Charles de Gaulle trenutno izvaja vojaška usposabljanja v Sredozemlju. Od 7. marca dalje bodo vojaška letala Rafale izvajala prelete nad zahodnim Balkanom, vključno z Bosno in Hercegovino," so zapisali v predstavništvu mirovnih sil Evropske unije EUFOR. Izjava sledi odločitvi EUFOR iz minulega tedna, ko so v luči ruske invazije na Ukrajino v Bosno in Hercegovino napotili 500 vojakov. Število vojakov evropskih mirovnih sil je tako naraslo na 1100.
13.10 - Ruska in ukrajinska stran sta pričeli s pogajanji o evakuaciji civilistov iz Mariupola, ki so jo preložili zaradi domnevne kršitve prekinitve ognja na ruski strani.
12.10 - Evakuacija civilistov iz Mariupola je začasno ustavljena, trdijo ukrajinski oblastniki, ki rusko stran obtožujejo, da je prekršila dogovor o prekinitvi ognja. Prekinitev ognja naj bi veljala pet ur, do 3. popoldne po našem času. "Ker ruska stran ne spoštuje prekinitve ognja in nadaljuje z zračnimi napadi na Mariupol in okolico, in zaradi varnostnih razlogov, je evakuacija civilistov prekinjena," so zapisali mestni oblastniki v Mariupolu.
11.45 - Tudi britansko zunanje obrambno ministrstvo je potrdilo, da so v zadnjih 24 urah zaznali manj ruskih zračnih napadov na Ukrajino kot v prejšnjih dneh. Ukrajinska vojska ima po informacijah britanskega obrambnega ministrstva še nadzor nad mesti Harkov, Černihiv in Mariupol, poročanja o bojevanju pa prihajajo tudi iz kraja Sumi. "Precej verjetno je, da so vsa štiri mesta obkoljena z ruskimi silami," so v povzetku informacij za javnost zapisali na ministrstvu.
10.10 - Ob 12.00 po moskovskem času, torej pred desetimi minutami, naj bi se pričela delna prekinitev ognja v okolici Mariupola. Ukrep bo civilistom omogočal, da mesto zapustijo v oknu med 10. in 15. uro po našem, oziroma med 12. in 17. uro po moskovskem času. Civilistom bo omogočena pot ven iz Mariupola v smeri proti Zaporožju, v svojih avtomobilih ali pa na avtobusih. Enak ukrep so sprejeli za kraj Volnovaka.
8.40 - Reuters poroča, da je rusko obrambno ministrstvo odobrilo vzpostavitev humanitarnega koridorja za prebivalce mest Mariupol in Volnovaka, obeh na jugovzhodu države. Mariupol je že več dni obkoljen z ruskimi vojaki in odrezan od vode, toplote in elektrike. Pristaniško mesto je ta Ruse strateško zelo pomembno, saj bi lahko, ob njegovem zavzetju, vzpostavili kopenski koridor med polotokom Krim na jugu Ukrajine ter separatističnima ljudskima republikama Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine. Tudi v Volnovaki se odvijajo srditi boji. Več tisoč njenih prebivalcev je ujetih v kleteh, kjer pešajo zaloge vode in hrane, nad krajem pa se neprestano vršijo napadi.
Na ukrajinski strani zaenkrat dogovora o prekinitvi ognja še niso potrdili. Podrobnosti dogovora niso povsem jasne. Rusko obrambno ministrstvo je namreč sporočilo, da se bo prekinitev ognja pričela ob deseti uri po moskovskem času, ni pa znano, koliko časa bo trajala.
Rusi naj bi z obstreljevanjem in napadi prenehali ob 10:00 uri po moskovskem času, s tem pa dopustili vzpostavitev humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz mest Mariupol in Volnovaka, je zatrdilo rusko obrambno ministrstvo.
---------------------------------------------------------------------------------------
Kakšne so razmere na terenu?
Mariupol na jugovzhodu države naj bi bil, po poročanju tamkajšnjih lokalnih oblastnikov, še vedno obkoljen z ruskimi vojaki, hkrati pa odrezan od vode, toplote in elektrike. Prav tako naj bi jim zmanjkovalo hrane. Župan Mariupola je pozval k vzpostavitvi humanitarnega koridorja za evakuacijo civilistov iz pristaniškega mesta.
Tudi severovzhodni Harkov Rusi neprestano obstreljujejo že nekaj dni.
Kijev ni obkoljen in je iz njega mogoč izhod.
Kaj se je dogajalo ponoči?
Prebivalci Ukrajine poročajo o razmeroma mirni noči, brez zračnih napadov. Sirene za napade so se sicer oglasile danes zjutraj v več mestih po Ukrajini.
V naselju Buča v bližini Kijeva naj bi ruska vojska streljala na avto, v katerem so bili civilisti. V napadu sta umrla dva od civilistov, med njima 17-letno dekle.
V televizijskem nagovoru je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ostro obsodil zvezo Nato, ker je na petkovem izrednem zasedanju zunanjih ministrov zavrnila možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino. Zahodu je očital, da daje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu s tem dovoljenje, da še naprej obstreljuje ukrajinska mesta.
Spomnimo, Zelenski si zavzema za vzpostavitev prepovedi letenja nad Ukrajino. Zveza Nato in večina zahodnih držav, z redkimi izjemami kot je slovenski predsednik vlade Janez Janša, možnost vzpostavitve tako imenovane "no-fly" cone nad Ukrajino zavračajo. Vzpostavitev prepovedi letenja, ki jo zagovarja Janša, bi v praksi pomenila, da morajo ruska letala, če tega ne storijo ukrajinska, z neba sestreliti zaveznice Nata. To bi vodilo v zaostritev konflikta in posledično do vojne med zvezo Nato in Rusijo.
Zelenski vzpostavitev prepovedi letenja od zveze Nato zahteva zaradi hude škode, ki jo napadi ruskega letalstva povzročajo ukrajinski vojski in prebivalstvu. "Vedoč da so novi napadi in žrtve neizbežni, se je Nato namerno odločil, da ne zapre zračnega prostora nad Ukrajino," je v nagovoru sodržavljanom iz svojega urada v Kijevu dejal Zelenski in dodal, da "je vodstvo zavezništva danes prižgalo zeleno luč za nadaljnje obstreljevanje ukrajinskih mest in vasi".
Generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg je v petek po zasedanju zunanjih ministrov Nata zavrnil možnost vzpostavitve območja prepovedi preletov nad Ukrajino, h kateri zavezništvo pozivajo v Kijevu in naj bi ji bile naklonjene tudi nekatere članice Nata. Kot je ocenil, zavezniške sile v Ukrajini ne bodo posredovale, saj bi to pomenilo nevarnost širšega konflikta v Evropi.
Svoj obisk v vzhodni evropi napovedal ameriški državni sekretar Antony Blinken
Blinken, eden glavnih akterjev globalnega povračilnega udarca Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, bo danes prispel na Poljsko, nato pa bo svojo evropsko turnejo do torka nadaljeval še v Moldaviji ter treh baltskih državah, Litvi, Latviji in Estoniji.
V petek se je Blinken v Bruslju udeležil izrednega zasedanja zunanjih ministrov zveze Nato, po katerem so v zvezi zavrnili možnost vzpostavitve prepovedi letenja nad Ukrajino.
Blinken je v pogovoru z novinarji kasneje ponovil to stališče Nata, obenem pa podal precej temačno analizo vojne v Ukrajini. Opozoril je, da postaja ta vse bolj krvava in da najhujše verjetno šele prihaja. Ukrajini je zagotovil nadaljnjo pomoč, tudi v orožju, ki po njegovem že prinaša rezultate.
Ta konec tedna - kdaj točno še ni znano - naj bi se medtem še v tretje sestali pogajalci Kijeva in Moskve. Pogajanja bodo, kot že dvakrat prej, spet potekala v Belorusiji.Ukrajina je sicer za naprej predlagala mednarodne posrednike in pogajanja v državi kot je na primer Turčija.
Beg zahodnih medijev iz Rusije
Po umiku britanskega BBC tudi ameriška tiskovna agencija Bloomberg News in kanadska javna radiotelevizija CBC začasno ustavljata delo svojih novinarjev v Rusiji, medtem ko televizija CNN prekinja oddajanje v tej državi.
Ruski parlament je v petek sprejel zakonodajo, ki določa visoke kazni za širjenje domnevnih lažnih informacij o ruskih vojaških silah. Kršiteljem grozijo denarne kazni in do 15 let zapora. Novo zakonodajo je že podpisal tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
V odzivu na ta ukrep so pri ameriškem CNN v petek po lokalnem času sporočili, da začasno ustavljajo oddajanje svoje 24-urne kabelske televizije v Rusiji. Iz Bloomberga pa so sporočili, da so se "z velikim obžalovanjem" odločili prekiniti "zbiranje vesti znotraj Rusije". Kot so dodali, je opravljanje normalnega novinarskega dela v tej državi po spremembi kazenskega zakonika nemogoče, saj ta vsakega neodvisnega novinarja spreminja v zločinca.
Pred tem je začasno prekinitev dela vseh svojih novinarjev v Rusiji napovedal britanski BBC, za enak korak pa so se odločili tudi pri kanadski javni radioteleviziji CBC.
Rusija je medtem včeraj na svojem ozemlju blokirala delovanje socialnega omrežja Facebook, potem ko je ta blokiral strani več ruskih medijev, so sporočili iz ruskega regulatorja medijev Roskomnadzor. Zvečer je iz Rusije prišla novica, da je ruski regulator omejil tudi dostop do omrežja Twitter.
