V letu 2020 je v Sloveniji umrlo 24.016 prebivalcev, 11.733 moških in 12.283 žensk. Število umrlih je bilo v primerjavi z letom 2019 višje za 3.428 ali za 16,7 %.
Trenutni val, ki ga poganja delta različica, že pobira svoj davek, Statistični urad RS (Surs) pa je medtem postregel s številkami o umrljivosti, ki smo jih zabeležili preteklo leto. Tako je v skladu z njihovimi podatki v Sloveniji lani urmlo 24.016 prebivalcev, kar je 3428 oziroma 16,7 odstotka več kot v letu 2019. Povprečna starost umrlih je bila sicer leta 202o za eno leto višja kot leto pred tem, a v oči bode zlasti visoka umrljivost novembra in decembra, na podlagi katere je bil naravni prirastek, ki kaže na razliko med živorojenimi in umrlimi na 1000 prebivalcev v enem letu, najnižji po letu 1945, sporočajo pri Sursu. Le kaj dramatičnega se je dogajalo novembra in decembra lani?
Sicer pa je bil naravni prirastek v Sloveniji od leta 2017 vsako leto negativen. »Epidemija covida-19 v 2020 in visoka umrljivost zlasti v novembru in decembru sta povzročili, da se je negativni naravni prirast še povečal: v letu 2020 je znašal –5.249 prebivalcev ali –2,5 na 1.000 prebivalcev. To je bila najnižja vrednost naravnega prirasta v Sloveniji po letu 1945,« so zapisali pri Sursu.
Presežne smrti
Pri Sursu tako potrjujejo, da je na lanskoletno umrljivost nepresenetljivo »pomembno vplivala« pandemija. Če ta vpliv v prvem valu spomladi 2020 še ni bil opazen, ravno nasprotno velja za drugo polovico leta, zlasti za zadnje četrtletje. Presežna umrljivost, to je presežek števila umrlih v primerjavi s povprečnim številom oseb, umrlih v preteklih letih v istem obdobju, je pri nas leta 2020 znašala kar 18,8 odstotka, kar seveda pomeni, da je lani umrlo za 18,8 odstotka oziroma 3795 več prebivalcev kot povprečno v letih od 2015 do 2019.
Kot pojasnjujejo pri Sursu, to pomenil, da je leta 2020 »na dan umrlo povprečno 66 prebivalcev ali povprečno 10 več kot v letih 2015–2019.« Na veliko število presežnih smrti kaže tudi dejstvo, da »je bil v letih od 2000 do 2019 le en dan, v katerem je umrlo 100 ali več prebivalcev, v letu 2020 je bilo takih dni 38,« pri čemer so bili vsi ti dnevi v novembru ali decembru. Najbolj »smrtonosen« dan je bil sicer 6. december, ko je umrlo 130 ljudi. Teden od 30. novembra do 6. decembra, v katerem je umrlo 801 prebivalcev, je bil medtem najbolj »smrtonosen« teden leta 2020.
Povprečna starost umrlih je čedalje višja
Vrednost kazalnika pričakovano trajanje življenja ob rojstvu se je za moške v zadnjih treh desetletjih zvišala za 8,4 leta, za ženske pa za 6,2 leta. V letu 2020 se je v primerjavi z letom 2019 za moške znižala za 0,7 leta, za ženske pa za 0,8 leta.
Povprečna starost umrlih se pričakovano še naprej viša. Če je v Sloveniji leta 1954 znašala 57,2 leta, je bila leta 2020 kar za 22 let višja. Znašala je 79,2 leta in je bila za 1,1 leto višja od povprečne starosti umrlih leta 2019. »V zadnjih 47 letih je bilo to najizrazitejše zvišanje povprečne starosti umrlih med dvema zaporednima letoma,« so pojasnili pri Sursu, kjer so dodali, da moški (75,3 leta v letu 2020) povprečno umirajo mlajši kot ženske (82,9 leta v letu 2020). Kar zadeva moške, se je povprečna starost umrlih od leta 1954 v Sloveniji zvišala za 21 let, v primeru žensk pa za 23 let.
Trajanje življenja ob rojstvu se podaljšuje
Podaljšuje se tudi življenjska doba. Pri Sursu so navedli, da lahko v letu 2020 v Sloveniji rojeni deček pričakuje, da bo »ob nespremenjeni umrljivosti dočakal starost 77,8 leta ali 5,6 leta manj kot v istem letu rojena deklica; ta naj bi namreč dočakala 83,4 leta.«
