Se bodo v ponedeljek zaprle šole in se kot lani ne bodo odprle vse do spomladi? Ne vemo, saj nekdo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ob naših klicih le dvigne telefonsko slušalko in jo odloži nazaj na vilice. »Upam, da do tega ne bo prišlo. Nismo obveščeni niti nimamo nobenih informacij, da bi se glede tega kdorkoli posvetoval,« je ob našem klicu odgovoril Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Se bodo zaprli frizerski saloni, gostilne in restavracije? »Ne delamo načrtov za zapiranje države …, kot do zdaj (si) prizadevamo za podporo gospodarstvu na vseh področjih – še posebej v času epidemije. Prav tako je minister pozval k odgovornemu vedenju v času epidemije, saj imamo v rokah najmočnejše orodje za zajezitev epidemije – to je cepivo,« odgovarjajo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Kakšna je povprečna starost obolelega na akutnem oddelku in kako namerava ministrstvo za zdravje zagotoviti spoštovanje karantenskih odločb in zaščitnih ukrepov pred koronavirusom? »Vprašanje je še v obdelavi pri strokovnih službah,« je dejal glas na drugi strani slušalke ministrstva za zdravje.
Po delti prihaja nova različica
Kot smo poročali pred časom, je povprečna starost obolelega v enoti intenzivne terapije 64 let, v bolnišnicah pa je v prejšnjem letu umrlo med 20 in 30 odstotki pacientov, sprejetih v to enoto.
Podatki so zajeti za obdobje, ko se je nova kužnejša različica delta šele začela pojavljati. Kot je opozoril Miran Krek, direktor NIJZ, pa se že »rojeva nova varianta, za 20 odstotkov bolj kužna«. Krek zato poudarja, da se moramo pripraviti na nov izziv, ki prihaja iz Velike Britanije, kjer so opazili »večjo kužnost in večjo hospitalizacijo«
Krek je ob tem poudaril, da se pritisk pandemije z zahoda seli na vzhod, pri čemer je trenutno najhuje v baltskih državah, Romuniji in Bolgariji, daleč od rožnatega pa je tudi pri nas. Gre za države z nizko precepljenostjo prebivalstva, zaradi česar beležijo tudi visoko stopnjo smrtnosti. Pri nas je trenutno polno cepljenega 50,7 odstotka prebivalstva, interes za cepljenje pa upada.
Ljudje se požvižgajo na karantenske odločbe
Ravnatelj ene od osnovnih šol, ki je prosil, naj ga ne imenujemo, je izpostavil, da se starši in učenci ne držijo odločb o karantenah. »Starš me vpraša, ali je okej, če otrok z odločbo preživi obdobje karantene pri zdravem sošolcu. Pa kakšna je to karantena? Ljudje se obnašajo zelo neodgovorno, kar ni dobro. To je tisto, kar omogoča to eksplozivno širjenje virusa,« se je razburil prek telefona. »Imeli smo oddelke v karanteni, učenci bi morali biti doma, bili pa so po vsem kraju. Sedem je bilo obolelih, namesto da bi bili v karanteni, so jih videvali po igriščih!«
Ministrstvo za zdravje ni odgovorilo na naše poizvedbe, kako ocenjujejo stopnjo spoštovanja karantenskih odločb in kako nameravajo njihovo spoštovanje uveljaviti. Molčali so tudi ob vprašanju, kako komentirajo vestnost ljudi ob samozaščitnih ukrepih, kot sta nošnja mask in umivanje rok.
Epidemična slika naglo prerašča v lanske okvire
Kot je razvidno iz analize, ki jo je pripravil Janez Žibert, profesor na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, se po številkah dnevnih primerov naglo bližamo krivuljam pred enim letom, ko smo državo zaprli med jesenskimi šolskimi počitnicami in je nismo povsem odprli vse do pozne pomladi.
Žibert razloge za optimizem vidi v grafu, da število obolelih v bolnišnicah še ne kaže trenda skokovitega porasta v primerjavi z lani, vendar pričakuje, da se bo porast števila okuženih kmalu poznal tudi na številu hospitaliziranih.
