Prav neverjetno je, kako trmasto vlada vztraja pri ignoriranju odločb ustavnega sodišča in kljub vsem opozorilom vztraja pri vladanju z odloki ter s tem krši in lomi pravni red. Janez Janša in njegova kamarila ob vsaki sodni odločbi, ki ne gre v njun prid, skačejo in jokajo, da so sodišča kriva za porast okužb, a hkrati (kot kaže, namenoma) ne storijo popolnoma nič, da bi vzpostavili pravno ustavno stanje, ki bi omogočalo sprejemanje najtežjih epidemioloških ukrepov, ki bi bili skladni z ustavo in pravnim redom.
»Pomanjkanje časa je torej argument, s katerim vlada prikriva lastno nesposobnost za pravočasne priprave in upravičuje nespoštovanje ustavnega reda pri sprejemanju predpisov.«
odvetnica Nataša Pirc Musar
Odloki padajo kot domine
Upajmo, da je zdaj že vsem jasno, da sodišča nimajo ničesar s presojo smiselnosti ukrepov. Niti ne želijo imeti. Ne ustavno ne vrhovno sodišče nista presojali o tem, ali so maske smiselne, ali je cepljenje smiselno, ali so ukrepi potrebni ali ne. Presojajo pa o tem, ali so bili ukrepi sprejeti na z ustavo predpisan način, ki zagotavlja varstvo človekovih pravic. In ker so se Janez Janša in njegove oprode odločili, da bodo pri vsem skupaj preskočili korak ali dva, vsi njihovi odloki in ukrepi padajo kot domine na ustavnem in ostalih sodiščih. Sporočilo vseh sodnih stopenj je enako: z odloki se ne sme vladati.
Kdo še potrebuje zakone?
A predsednik vlade se na vse to požvižga in spet napoveduje zaprtje države, kljub temu da za to nima pravne podlage. Ustavno sodišče je namreč maja ugotovilo, da sta drugi in tretji odstavek 39. člena Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB) neskladna z ustavo. V drugem in tretjem členu je oziroma je bilo zapisano, da lahko vlada, kadar z ukrepi, določenimi z ZNB, ni mogoče preprečiti, da se k nam prinesejo in razširijo določene nalezljive bolezni, prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih (2. odstavek) ter prepove zbiranje ljudi v šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni (3. odstavek).
Brez pravne podlage
Zdaj te določbe ne veljajo več in vlada se na njih ne more več sklicevati. Zato ni jasno, na kakšen način nameravajo zapreti državo. Da za to nimajo pravne podlage, jih opozarjajo številni pravniki. Odvetnik Blaž Mlinar Kovačič je zapisal: »Če bo vlada res karkoli ponovno zapirala, bo to brez zakonske podlage. ZNB je namreč (v tem delu) v nasprotju z ustavo, dvomesečni rok za spremembo zakona pa je že zdavnaj potekel.« Na nevzdržnost stanja opozarjajo še številni drugi: ustavni pravnik Andraž Teršek, odvetnica Nataša Pirc Musar, odvetnik Domen Gorenšek, ki so le nekateri, ki so se izpostavili javno.
Propadli predlog
V vsej svoji prevzvišenosti vlada ni niti poskušala poiskati konsenza z opozicijo, da bi Zakon o nalezljivih boleznih popravila in ga spravila čez parlament. Pred parlamentarnimi počitnicami so s svojo glasovalno mašino popravke sicer spravili čez državni zbor, v državnem svetu pa presenetljivo naleteli na veto. Pred vnovičnim glasovanjem so nato zakon raje umaknili, saj je postalo jasno, da večinske podpore za zakon, ki je bil po mnenju mnogih še slabši kot prejšnji, nimajo. Po tem propadlem poskusu so sami sebi pojasnili, da je obstoječi zakon še vedno dobra podlaga, in vse skupaj pospravili v predal.
Ustvarjanje izrednega stanja
Zdaj ko je epidemija eksplodirala, bomo lahko spet poslušali, kako so ukrepi nujni in kako je treba reševati življenja, sodišča (in seveda mediji) pa so tista, ki tej »visoko sposobni« vladi mečejo polena pod noge. Kot da od začetka epidemije pa do danes ni bilo časa za ureditev razmer. Spomnimo na besede Nataše Pirc Musar: »Pol leta je dovolj ne le za pripravo ukrepov, ampak tudi za vsakršno zakonodajno proceduro. Pomanjkanje časa je torej argument, s katerim vlada prikriva lastno nesposobnost za pravočasne priprave in upravičuje nespoštovanje ustavnega reda pri sprejemanju predpisov.«
