Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znana kot slaba banka, je v sredo objavila razpis za novega glavnega izvršnega direktorja. Ta položaj trenutno začasno zaseda izbranec SDS Robert Rožič. Toda po naših informacijah vrh slabe banke že več tednov pretresajo spori. V ozadju gre za boj za obvladovanje institucije, ki ima še vedno v lasti za več kot pol milijarde evrov nepremičnin, lastniških deležev v podjetjih in drugega premoženja.
Strankarski operativci
Rožič je prvi operativec postal sredi aprila, ko je na DUTB prišel s Slovenskih železnic (SŽ). Toda kmalu zatem je po naših informacijah počilo med njim in drugim izvršnim direktorjem Matejem Pircem, nekdanjim šefom Slovenskega državnega holdinga (SDH) v času vlade Alenke Bratušek, ki zdaj spada v kvoto SMC. Rožič naj bi od upravnega odbora DUTB zahteval, da Pirca razreši. Pri tem ga je podprl njegov predsednik Franc Dover (SDS), ne pa tudi ostali neizvršni direktorji v upravnem odboru. To so Alenka Urnaut Ropoša, ki je bila imenovana v kvoti NSi, Marko Tišma, ki velja za enega od poslovnih zaupnikov prvaka SMC Zdravka Počivalška, in Aleksander Lozej, ki je v upravni odbor DUTB prišel še kot izbira Desusa. V tej stranki si je Lozej najbliže s poslancem in podpornikom aktualne vlade Brankom Simonovičem.
Do glasovanja ni prišlo
Kot smo izvedeli, zaradi različnih mnenj do glasovanja o Pirčevi razrešitvi sploh ni prišlo. Ob dogajanju v zadnjih tednih pa naj bi del upravnega odbora že izgubil zaupanje v Rožiča. »Veliko se je govorilo, ali so posamezni ljudje v vodstvu kompatibilni. Pomembni so rezultati, ki jih ni. Marsikaj se govori, a v tem trenutku je naš cilj narediti izhodno strategijo, ki bo omogočila prenehanje delovanja DUTB do konca prihodnjega leta,« je za Necenzurirano.si dejal Franc Dover.
Rožič dogajanja ne želi komentirati. Prav tako ne, ali se bo prijavil na razpis, ki se zaključi sredi julija. Pirc nam je sporočil le, da je odsoten. Pri obračunavanjih glede DUTB pa gre tudi za nadaljevanje trenj med omrežji v SDS, o katerih smo poročali pred časom. Že pred Rožičem, ki velja za del kroga generalnega sekretarja stranke Boruta Dolanca, je tako DUTB začela poslovno sodelovati z odvetnikom Francijem Matozom, dolgoletnim zagovornikom SDS in Janeza Janše. Kot so pojasnili na DUTB, z njim »sodelujejo v primerih, ki zahtevajo poglobljena znanja s področij prava«, za kar prejema sto evrov na uro. Matoza je DUTB imenovala tudi v nadzorni svet Meje Šentjur, ene od družb v njeni lasti.
Nova vojna med slabo banko in T-2?
Vse to se dogaja v času, ko je DUTB pred sprejetjem ključnih odločitev o nekaterih največjih naložbah. Prvi je na vrsti telekomunikacijski operater T-2, ki ima več kot pol milijona uporabnikov televizije, interneta in telefonije. Na leto ustvari skoraj sto milijonov evrov prihodkov in zaposluje več kot 400 ljudi. T-2, ki je v lasti poslovneža Jurija Krča, ima dobrih sto milijonov evrov finančnih obveznosti do upnikov. Med njimi je daleč največji DUTB, s katerim se je T-2 konec februarja dogovoril o prisilni poravnavi.
Temu je nasprotoval tedanji predsednik upravnega odbora Boris Novak (SDS), kar je bil eden od razlogov, da je padel v nemilost vladajoče stranke in se čez noč poslovil s položaja. Zamenjal ga je Dover, izvršni direktor pa je takrat postal Dimitrij Piciga, ki je med prvo Janševo vlado vodil novogoriški Hit. Takoj zatem sta DUTB in T-2 sklenila protokol o sodelovanju, s katerim sta se dogovorila o dodatnih zavarovanjih obveznosti. Sredi aprila je moral na hitro oditi tudi Piciga, na položaj glavnega izvršnega direktorja pa je prišel Rožič.
Toda po naših informacijah sta DUTB in T-2 spet v vojni, pri čemer naj bi mu slaba banka grozila z vložitvijo zahteve za stečaj, pred katerim se je T-2 pred leti ubranil v seriji sodnih postopkov. DUTB bi mu lahko tudi zasegel zastavljeno premoženje, na primer optično omrežje. »O tej zadevi (T-2, op. a.) razpravljamo enako kot v ostalih zadevah. Kot upravni odbor smo dali določena izhodišča,« je včeraj dejal Dover. Kakšen dogovor je T-2 dosegel z upniki; koliko dolgov so mu ti odpisali in koliko jih bo še moral poravnati, uradno ni mogoče izvedeti.
Nepremičnine – največji zaklad DUTB
Med vodilnimi uslužbenci slabe banke je zavrelo tudi zaradi (ne)prodaj nekaterih nepremičnin. Po naših informacijah je Rožič takoj po prihodu ustavil več prodajnih postopkov. Eden od njih je prodaja poslovnega kompleksa ob Šmartinski ulici v Ljubljani, za katerega se je pred časom zanimalo tudi podjetje 2TDK, kjer je prvi nadzornik Rožič. Sprva so na DUTB zemljišča na tem območju želeli prodati po delih. Poslovno stavbo so prodajali za 2,6 milijona evrov, parkirišča ob njej pa za nekaj manj kot milijon evrov. Toda izkazalo se je, da vlagatelje daleč najbolj zanimajo parkirišča na severnem robu trgovskega centra Ikea, saj naj bi Mestna občina Ljubljana (MOL) na njih že kmalu dovolila gradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov. Zdaj jih želi DUTB prodati v paketu skupaj s poslovno stavbo.
Z DUTB so nam sporočili, da »za poslovne prostore na Šmartinski še nimamo kupca, ker prodajni postopek še poteka, teh pa nikoli ne komentiramo«. Čeprav poudarjajo, da so postopki prodaje pregledni, ne želijo razkriti, kdo vse je že oddal ponudbe za zemljišča na Šmartinski. Kot že omenjeno, Rožič izjav ne daje. Prav tako ni želel komentirati informacij o njegovem domnevnem nezadovoljstvu z delom vodje oddelka upravljanja nepremičnin Andrejem Lazarjem, sicer partnerjem generalne direktorice Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Petre Grah Lazar.
DUTB je imela sicer konec lanskega leta 615 milijonov evrov premoženja, večinoma terjatev do podjetij. Z njegovo prodajo in upravljanjem je ustvarila nekaj manj kot 162 milijonov evrov prilivov in dobrih 35 milijonov evrov čistega dobička. Z odprodajo premoženja so se znižali tudi stroški poslovanja, ki jih je bilo za slabih 15 milijonov evrov. Lani je DUTB prodala za 62,6 milijona evrov nepremičnin, med večjimi posli so bili stanovanjsko-poslovni kompleks Koprska vrata, poslovni stolpiči Dunajski kristali, kompleks bivše tovarne Novoles, Pohorski hoteli, zemljišče v Bolgariji in poslovno-stanovanjski objekt v Beogradu. Konec lanskega leta je imela DUTB v lasti še 277 nepremičnin, ki so bile na papirju vredne 135,7 milijona evrov.