Slovenija je včeraj drugič v svoji zgodovini prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Tokrat s slabo popotnico. Manjšinska vlada Janeza Janše se zaradi pritiskov na policijo, pravosodje in medije sooča z nizko podporo javnosti.
V uredništvu smo pridobili raziskavo agencije Ninamedia, ki je bila opravljena deset dni pred prevzemom predsedovanja in v kateri je sodelovalo 1073 anketirancev.
Nezadovoljstvo državljanov nad aktualno manjšinsko vlado je očitno aktiviralo državljane, saj je kar 87,7 odstotka sodelujočih v anketi napovedalo udeležbo na prihodnjih parlamentarnih volitvah. Za primerjavo, zadnjih državnozborskih volitev se je udeležilo 52 odstotkov volivcev.
Večina podpira proteste
Skoraj polovica oziroma 49,7 odstotka vprašanih v raziskavi meni, da bi bila za Slovenijo trenutno najboljša rešitev odstop vlade in razpis predčasnih volitev. Dobra tretjina ali 37,1 odstotka jih meni, da bi morala aktualna vlada nadaljevati z delom do rednih volitev, medtem ko 7,8 odstotka podpira oblikovanje nove vlade do prihodnjih volitev, ki bi jo sestavljale opozicijske stranke.
Proteste proti vladi podpira celo več anketirancev, kot jih podpira sam odstop vlade.
Na vprašanje, ali podpirate proteste proti vladi Janeza Janše, ki si v zadnjem času sledijo po Sloveniji, jih je 57,5 odstotka odgovorilo pritrdilno, 37,4 odstotka nikalno, dobrih pet odstotkov pa se jih ni opredelilo.
Po mnenju 50,1 odstotka vprašanih bi nova koalicija, v kateri bi bile Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica, Stranka Alenke Bratušek in poslanska skupina Nepovezanih poslancev, bolje vodila Slovenijo kot sedanja pod vodstvom SDS. Slaba tretjina anketirancev (30,5) meni nasprotno, slaba petina (19) pa glede tega nima mnenja.
SDS najbolj poglablja razkol v družbi
Sodelujoči v anketi so bili vprašani tudi, katera politična stranka najbolj poglablja delitve med Slovenci. Da je to Slovenska demokratska stranka, meni prepričljiva večina vprašanih, in sicer 58,3 odstotka, nato pa sledijo Levica (21,8 odstotka), LMŠ (4,6 odstotka), SD (3,9 odstotka), SAB, NSi in Desus (0,7 odstotka).
Večina vprašanih (45,1 odstotka) sicer ne vidi potrebe po novi politični stranki na politični sredini, le malo manj jih meni nasprotno (43,6 odstotka), preostali pa na vprašanje niso odgovorili. Ob tem je zanimivo, da takšne potrebe večinsko ne vidijo anketiranci, ki so na zadnjih volitvah volili NSi (66,7 odstotka) in ki se zadnje leto razglaša za sredinsko stranko, volivci Levice (65 odstotkov) in volivci SDS (60,1 odstotka). Da bi takšna stranka morala nastati, pa večinsko ocenjujejo volivci Desusa (61,5 odstotka), SNS (60,7 odstotka) in SMC (56,9 odstotka).
Proticovidni ukrepi
V raziskavi Ninamedie so anketiranci odgovarjali tudi na vprašanje o zadovoljstvu z ukrepi vlade za preprečevanje širjenja covida-19. Da je vlada sprejemala večinoma slabe odločitve, meni 38 odstotkov vprašanih; da je sprejemala dobre in slabe odločitve, jih meni 37 odstotkov; da je sprejemala večinoma dobre odločitve, pa meni 23,4 odstotka anketirancev.