Skupni neposredni učinek protikoronskih ukrepov od marca 2020 do konca maja po izračunih fiskalnega sveta znaša 3,77 milijarde evrov.
Ob upoštevanju potencialnega učinka poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti na državni proračun pa se stroški spopadanja z največjo zdravstveno krizo sodobnega sveta povečajo na 4,477 milijarde evrov.
Za ohranitev delovnih mest je država namenila 1,6 milijarde evrov oziroma dobrih 42 odstotkov vseh sredstev.
Subvencij za začasno čakanje na delo ni več
Dobra dva tedna po koncu druge epidemije covida v Sloveniji je v torek prenehala veljati vrsta ukrepov, s katerimi je država med drugim valom na pomoč priskočila gospodarstvu.
Od torka država ne subvencionira več plač zaposlenih na začasnem čakanju na delo, za kar je do konca maja odštela 547 milijonov evrov. Gre za enega izmed prvih in najbolj izdatnih ukrepov, s katerimi je država priskočila na pomoč delodajalcem. Ob tem je bilo iz proračuna izplačanih še 124 milijonov evrov za socialne prispevke zaposlenih na začasnem čakanju.
Izteklo se je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa zaposlenih, ki jim delodajalec začasno ni mogel zagotavljati dela iz poslovnih razlogov, povezanih s posledicami epidemije.
Čeprav v Sloveniji na dan potrdijo nekaj deset novih okužb, pa se je v torek iztekla tudi pravica do povračila celotnega izplačanega nadomestila plače za zaposlene, ki zaradi odrejene karantene ne morejo opravljati dela in jim ni mogoče organizirati dela na domu.
Prav tako država ne bo več plačevala nadomestila za zaposlene, ki ne morejo opravljati dela zaradi višje sile, kot je varstvo otrok.
Samozaposleni, kmetje, verski uslužbenci in družbeniki so ostali brez mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 evrov. Samozaposleni, družbeniki in kmetje niso več upravičeni do delnega povračila izgubljenega dohodka zaradi karantene ali obveznosti varstva otrok.
Izteklo se je še delno povračilo nekritih fiksnih stroškov pravnim osebam, samozaposlenim in družbenikom ter odlog plačila kreditov za podjetja v težavah in za kredite javnih skladov. Prav tako je prenehala veljati jamstvena shema za likvidnostna posojila podjetij.
V proračunu 1,35 milijarde primanjkljaja
Zavezanci za davek so lahko do torka vložili vlogo za odlog plačila oziroma obročno plačilo davčnih obveznosti v skladu z interventno zakonodajo. Še vedno pa lahko v primeru težav pri izpolnjevanju davčnih obveznosti zaprosijo za odlog plačila oziroma obročno plačilo na podlagi zakona o davčnem postopku, poroča STA.
Boj proti epidemiji covida je dobro načel tudi državni proračun, ki v katerem je lani zazevala 3,5 milijarde evrov velika luknja. Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih petih mesecih leta 2021 znašal 1,35 milijarde evrov, brez neposrednega učinka protikoronskih ukrepov bi bil proračun približno izravnan, v junijskem poročilu ugotavlja fiskalni svet. V državnem proračunu je za celo leto predviden primanjkljaj v višini 2,747 milijarde evrov, je zapisano na njihovi spletni strani.
Prihodki v državni proračun so bili v prvih petih mesecih letos za dobrih 26 odstotkov višji kot v istem obdobju lani, k temu so občutno pripomogli neposredni učinki protikoronskih ukrepov, brez njih bi bili namreč prihodki višji za 14 odstotkov. Razmeroma visoka rast prihodkov je po navedbah fiskalnega sveta v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos.
