Umrl je nekdanji obrambni minister ZDA Donald Rumsfeld, star je bil 88 let. Umrl je doma, v Novi Mehiki.
Novico o smrti je sporočila njegova družina. "Zgodovina se ga bo morda spomnila po izjemnih dosežkih v šestih desetletjih javne službe. Tisti, ki so ga najbolje poznali in katerih življenja so se zaradi tega za vedno spremenila, se ga bomo spominjali po neomajni ljubezni do žene Joyce, družine in prijateljev ter integritete v življenju, posvečenem domovini," je sporočila družina med katerimi so vdova, trije otroci in sedem vnukov.
Rumsfeld je leta 1954 diplomiral iz političnih ved na univerzi Princeton, nakar je tri leta služil v mornarici. Leta 1962 je bil izvoljen za zveznega kongresnika iz Illinoisa, ko je bil star le 30 let. V kongresu je bil eden glavnih sponzorjev zakona o svobodnem dostopu do informacij javnega značaja.
Predsednik Richard Nixon ga je leta 1969 imenoval na položaj vodje urada za gospodarske priložnosti, kasneje pa je postal veleposlanik pri zvezi Nato. Leta 1974 ga je Nixonov naslednik Ford imenoval za šefa kabineta, kasneje pa ga je imenoval na položaj obrambnega ministra.
Rumsfeld se je v vlado vrnil leta 2001, ko si ga je Bush mlajši prav tako izbral za obrambnega ministra. Ko je postal obrambni minister pri Fordu, je Rumsfeld na položaj šefa kabineta priporočil Dicka Cheneyja.
Ta je bil potem obrambni minister pri Georgeu Bushu starejšemu in podpredsednik ZDA v vladi Busha mlajšega. Cheney je takrat priporočil Rumsfelda za položaj obrambnega ministra.
Rumsfeld je bil prvič s 43 leti najmlajši obrambni minister v zgodovini ZDA, kasneje pri Bushu mlajšemu pa s 74 leti najstarejši.
Rumsfeld je veljal za ambicioznega, duhovitega, energičnega in sposobnega ameriškega politika, ki pa je s svojim konfliktnim slogom marsikoga spravljal ob živce. Leta 1988 je poskusil tudi s predsedniško kandidaturo, a pogorel.
Njegova dediščina pa bo zagotovo zaznamovana z vojno v Iraku, ki jo je vlada Busha mlajšega sprožila leta 2003, med drugim z argumentom, da je bil Irak vpleten v teroristične napade na ZDA 11. septembra 2001, nato s trditvijo, da gre za odpravo nevarnosti orožja za množično uničenje, ki ga ni bilo, na koncu pa jo je upravičevala z navedbami, da gre za širjenje demokracije na Bližnjem vzhodu.
Ob novicah, da so ameriški vojaki zlorabljali iraške vojne ujetnike, je Rumsfeld Bushu mlajšemu dvakrat ponudil odstop, ki pa ga predsednik ni sprejel do poraza republikancev na kongresnih volitvah 2006, ko so demokrati s pridom izkoristili nezadovoljstvo javnosti z vojno proti Iraku.
