Jeseni je v gozdovih aktualno nabiranje gob in kostanjev. Toda: so plodovi v gozdovih prosto dostopni vsem ali imajo morda lastniki pravico dostop do gozda in nabiranje plodov omejiti?
»Lastnik mora v svojem gozdu dopustiti čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov, zelnatih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi. V gozdovih, kjer lastnik drevje goji tudi zaradi plodov, kot so kostanji, se lahko drugim obiskovalcem nabiranje takih plodov prepove. Če je pristojni organ lokalne skupnosti na predlog lastnika gozda odredil prepoved nabiranja, morajo ljudje, ki nabirajo gozdne plodove in sadeže, prepoved upoštevati,« so pojasnili na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).
Doslej le peščica prepovedi, v Podravju nobene
Da bi lastniki gozdov prepovedali nabiranje plodov v svojih gozdovih, v Sloveniji doslej ni bila pogosta praksa. Po podatkih, ki so jih zbrali na zavodu za gozdove (ZGS), za podravski konec ni bila izdana nobena prepoved. Kljub temu, da so haloški, slovenjegoriški, prleški in pohorski gozdovi bogata rastišča številnih užitnih plodov ali zeli, od gob do kostanjev, borovnic, čemaža …
So pa bile odločbe za prepoved nabiranja kostanjev izdane za gozdove na skrajno zahodnem delu Slovenije, gre za območje severne goriške in Krasa. Na območni enoti ZGS Tolmin so imeli letos dva takšna primera, v minulih letih pa tri. Odločbe so se večinoma nanašale na gozdna zemljišča na območju Kanalskega Kolovrata (Brda–Kolovrat). Na območju Sežane so zadnjo odločbo izdali leta 2015, pred tem pa dve v letih 1998/99. Za območje Pomurja je eden od lastnikov zemljišč pridobil odločbo o prepovedi nabiranja kostanjev na svoji gozdni parceli v letu 2014, za zemljišče v Zgornjih Petrovcih. »Ostale območne enote ZGS v letošnjem in preteklih letih odločb, mnenj ali soglasij, povezanih s prepovedjo nabiranja kostanja, niso izdajale. Prav tako ne tovrstnih dokumentov za prepoved nabiranja drugih plodov,« so razložili na MKGP.
Poziv k ohranjanju gozdov
»V gozdu rastejo številni gozdni sadeži ali gozdni plodovi, s katerimi se hranijo živali in ljudje. Pod določenimi pogoji jih lahko rekreativno nabirajo tako lastniki kot nelastniki gozdov. Med gozdne plodove štejemo kostanj, borovnice in robidnice, pa tudi brusnice, robidnice, gozdne jagode in drugo. Pravilnik o varstvu gozdov določa, koliko plodov lahko v gozdu naberemo. Večinoma so količine omejene na dva kilograma, za nekatere plodove ali zeli pa tudi na kilogram,« dodajajo na MKGP, skupaj z državnim zavodom za gozdove pa javnosti sporočajo, naj se z gozdovi ravna skrbno in odgovorno. »Gozd ni samo obnovljivi vir lesa, je tudi bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki so osnova za ekološko ravnotežje v naravi. Prispeva k ohranjanju kakovostnih nadzemnih in podzemnih voda ter s tem pitne vode. Prebivalcem zagotavlja prostor, v katerem ob izvajanju prostočasnih aktivnosti krepijo svoje zdravje. Obenem pa je gozd pomemben del naravne in kulturne dediščine. Odnos družbe do gozda in njegove rabe je odraz njene kulture.«
