Novakova je v ponedeljkovi oddaji 24ur zvečer še dodatno spravila v zagato svojega »šefa« in predhodnika na čelu stranke Mateja Tonina, potem ko je še enkrat javno izrazila nestrinjanje z držo premierja v Bruslju, ko se je glede vprašanja vezave izplačila sredstev iz evropskega proračuna na spoštovanje vladavine prava postavil v bran Madžarski in Poljski. Ob tej priložnosti je evroposlanka ponovila svoje prepričanje, da je vladavina prava temelj Evropske unije in kot takšna ne more biti predmet pogajanj.
MIR V HIŠI
Medtem ko je nekaj kritičnih odzivov na Janševo pozicioniranje v EU prišlo tudi iz vrst koalicije – najbolj odkrita sta bila pri tem ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič (SMC) in minister za zdravje Tomaž Gantar (Desus) – pa so v NSi bolj kot ne stoično spremljali dogajanje in zapisali zgolj to, da »sta za krščanske demokrate pravna država in spoštovanje zakonov temelj demokracije, svobode ter varnosti, kar bomo vedno zagovarjali in branili«. Iz strankarske službe za odnose z javnostjo zavračajo, da v stranki obstajajo kakršnikoli konflikti. Kot pravijo, so vedno bili ponosni na demokracijo znotraj stranke; odnosi na Dvorakovi ulici so povsem redni in korektni, ne nazadnje pa ima tudi Ljudmila Novak svojo poslansko pisarno na istem vhodu, kjer se prav tako redno udeležuje sej izvršilnega odbora.
V pogovoru za Novice Svet24 je Novakova dejala, da meni, da stranka dela dobro. Pred bližajočim se dvajsetim rojstnim dnem NSi pravi, da sliši veliko hvale na račun treh ministrov iz kvote Nove Slovenije. Kot izkušena političarka pa vendarle opozarja na pasti koalicij, saj kako dobro ali slabo je svoje poslanstvo opravljala stranka, na koncu odločijo volivci. Na volitvah pa, kot poudarja Novakova, pridejo druge stvari v ospredje, kar v NSi še predobro vedo. Leta 2008 so tako po koaliranju s SDS edinkrat v zgodovini padli pod parlamentarni prag, kljub temu, da je bil takratni vodja stranke, po besedah Novakove, najboljši minister takratne vlade.
RAZPRTIJE V EVROPI
V NSi-ju več kot očitno niso povsem enotni glede odnosa s Slovensko demokratsko stranko.
Spor na relaciji Novak-Janša tli že več let, ob zadnjem kratkem stiku je iskra preskočila zaradi madžarskega premierja Viktorja Orbana in – uganili ste – vprašanja vladavine prava. V januarski resoluciji Evropskega parlamenta so evroposlanci opozarjali na slabšanje vladavine prava na Madžarskem in Poljskem. Novakova je omenjeno resolucijo podprla, zaradi česar si je nakopala gnev vidnejših članov SDS, med njimi je bil najostrejši Jože Tanko, ki jo je označil kar za kmetico na politični šahovnici, ki ne loči med dejstvi in provokacijami.
Spor med Novakovo in SDS tako predstavlja shizmo znotraj EPP na ločnici med desnico, ki jo poosebljajo politike nemške kanclerke Angele Merkel, in skrajno desnico, katere najvidnejši predstavnik je ravno Orban. Janša in Novakova sta jasno določila, na kateri strani stojita, Matej Tonin pač ne.
ISKANJE SREDINE
Tonin je leta 2018 še kot »mlada nada« pri 35 letih prevzel vodenje NSi in na čelu stranke nadomestil Ljudmilo Novak, ki je pred tem desetletje opravljala vlogo predsednice krščanskih demokratov. Stranka od nastanka bije boj s Slovensko demokratsko stranko za volivce, pri čemer sta si ideološko toliko blizu, da sta bili koalicijski partnerici v vseh treh Janševih vladah. Izkušnja iz prve vlade med letoma 2004 in 2008 je v stranki sprožila debate o smiselnosti nadaljnjega povezovanja s stranko SDS, preden so to storili znova leta 2012 in spet letos. Takrat še kot poslanka je Novakova leta 2018 jasno dejala, da ne misli podpreti Janše kot mandatarja, češ da premier ne more biti politik, »ki gradi svojo politiko na delitvah«.
Novakova tako na več področjih nasprotuje stališčem aktualne vlade. Navsezadnje je v mnenjskih tekstih izrazila dvom o predlagani medijski zakonodaji, kot tudi posredno podprla protestniško gibanje, njeno kolumno pa so delili tudi na aktivistični facebook strani Piščalka, ki je nastala kot odziv in v podporo razkritjem žvižgača Ivana Galeta. S svojimi javnimi nastopi se Ljudmila Novak tako vse bolj pozicionira na sredini političnega polja, kjer lahko pobere karseda največ podpore. Ali jo morda zanima predsedniški stolček? Ne pozabimo, da je leta 2017 že neuspešno poskušala. Bi lahko bilo v letu 2022, ko Borut Pahor ne bo smel več kandidirati, kaj drugače? Novakova glede tega pravi, da so volitve še daleč in da sama še ne razmišlja o tem.
