Voditelji članic EU so v torek zjutraj po štirih dneh pogajalskega maratona v Bruslju dosegli kompromis o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji novega koronavirusa. Ta vključuje proračun unije za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in novi sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov.
Slovenija lahko iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Premier Janez Janša je bil po maratonskih pogajanjih v Bruslju s temi številkami zadovoljen. Kot je poudaril v torek, je Slovenija uresničila vse bistvene pogajalske cilje in ostaja neto prejemnica evropskih sredstev tudi v novem programskem obdobju 2021-2027.
Z izpogajanim je zadovoljna tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec. Kot je povedala na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, je Sloveniji uspelo na področju skupne kmetijske politike izpogajati več sredstev, kot je predlagala Evropska komisija maja 2018. Slovenija naj bi za to po trenutnih ocenah v obdobju 2021-2027 prejela 1,6 milijarde evrov. Dogovor je po njenih besedah dober, ne samo za Slovenijo, temveč za celotno EU.
Janša je sicer izpostavil, da je imela Slovenija doslej kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju sredstev EU. Velikokrat je namreč črpanje okrepila šele proti koncu sedemletnega obdobja, zatikalo se je predvsem pri večjih kohezijskih projektih. Na današnjem delovnem posvetu naj bi zato govorili predvsem o tem, kako narediti črpanje evropskih sredstev bolj učinkovito.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Ministri naj bi se tako danes dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili. Lotili naj bi se tudi priprave nacionalnega programa za okrevanje, ki ga predvideva dogovor na ravni EU in bo s konkretnimi projekti podlaga za odločanje Evropske komisije in Sveta EU o izplačilih sredstev.
Slovenija bo morala sicer pri pripravi programa za okrevanje upoštevati splošne usmeritve EU k naložbam v ozelenitev gospodarstva in digitalizacijo in tudi določila nacionalnega reformnega programa oz. priporočil v okviru t. i. evropskega semestra oz. usklajevanja ekonomskih politik na ravni EU.
Že pred tedni je vlada določila tudi seznam pomembnih investicij, ki naj bi pospešile izhod iz krize po epidemiji. Na seznamu je trenutno 187 pomembnih investicij na področjih od zdravstva, prek energetike do prometa v okvirni skupni vrednosti 7,7 milijarde evrov, vlada pa ga bo še posodabljala.
Vse skupaj je povezano tudi s pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna. Tega je finančni minister Andrej Šircelj napovedal do 1. septembra, časa za njegovo pripravo je torej le še nekaj več kot mesec dni. Osnovi okvir rebalansa od ministrstva za finance je danes pred sejo pričakovala tudi Pivčeva, saj bodo potem na tej podlagi svoje predloge prilagoditve letošnjega proračuna pripravili po ministrstvih.
