V pandemskem načrtu so v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana predvideli vrsto rešitev, da tudi v primeru velikega povečanja števila hospitaliziranih bolnikov z novim koronavirusom ali drugimi boleznimi ne bi ohromili izvajanja ostalih zdravstvenih storitev.
Kot je v izjavi za medije med današnjo sejo sveta poudaril generalni direktor UKC Ljubljana Janez Poklukar, bo to nujno, sicer bi se lahko začeli kazati slabi izidi pri bolnikih z drugimi boleznimi. Zagotoviti želijo, da bodo ostale dejavnosti v UKC Ljubljana tudi v primeru epidemije lahko nemoteno delovale čim dlje.
Odprte meje
"Vemo, da je t. i. balkanski val epidemije dosegel svoj vrh. Glede na način obvladanja epidemije, kot ga imata ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje, bi moralo zdaj že priti do upadanja števila okuženih, a število stagnira. Razlog je v odprtih mejah," je dejal Poklukar. Kot je pojasnil, je tudi malo verjetno, da se bo država spet tako zaprla kot ob prvem valu epidemije in je bolj verjetno, da bo stalno kroženje virusa realnost, ki jo bomo živeli naslednjih kar nekaj mesecev, najmanj do uvedbe učinkovitega cepiva.
Jesensko-zimski val respiratornih okužb bo zato za vse poseben izziv, posebej za organizacijo dela v urgentnem bloku, je ocenil Poklukar. V primeru večjega števila respiratornih okužb se namreč bojijo, da bi se te prenašale med bolniki v urgentnem bloku. Možne rešitve pripravljajo skupaj z vodstvom Zdravstvenega doma Ljubljana, Mestna občina Ljubljana pa išče primeren objekt v okolici UKC, kjer bi lahko uredili čakalnice za bolnike brez respiratornih obolenj. S tem bi preprečili možnost širjenja okužbe vsaj v ta del urgentnih bolnikov, je pojasnil Poklukar.
Jeseni bo začel delati tudi prenovljeni kirurški del urgence. To bo po besedah Poklukarja pomembno pomagalo pri obravnavi predvsem kirurških bolnikov. Načrtujejo sanacijo pritličja nekdanjega objekta Zavoda za varstvo pri delu, kjer bi uredili sivo cono za urgentni blok.
Poleg tega z Inštitutom za mikrobiologijo iščejo način, kako bi lahko dnevno opravili več testov na okužbo z novim koronavirusom in kako bi tudi rezultate zagotovili dovolj hitro, kar bi olajšalo logistiko pri vodenju in zdravljenju bolnikov.
Poseben izziv pa ostaja pomoč domovom za starejše, kjer se pojavi okužba z novim koronavirusom. Po opozorilih Poklukarja za to potrebujejo prostor in kader. Bolniški objekt na Vrazovem trgu so namenili izključno pomoči socialno-varstvenim zavodom, je pojasnil.
"Zaveza zdravstva je, da priskoči na pomoč sociali v takem primeru. A to pomembno bremeni kadre bolnišnic. Zato predlagamo, da se v delo negovalnih bolnišnicah vključi tudi kadre iz ne-covid bolnišnic ter zdravstvene delavce, ki delajo na nekaterih preventivnih programih, ki v takem trenutku morda niso tako pomembni kot pravočasna, ustrezna in kakovostna obravnava covid pozitivnih oskrbovancev domov za starejše brez simptomov bolezni," je dejal Poklukar.
37 postelj za okužene oskrbovance domov za starejše
V negovalni bolnišnici UKC Ljubljana lahko tako zagotovijo do 37 postelj za okužene oskrbovance domov za starejše, ki ne bi potrebovali medicinske oskrbe. Po dogovoru med obema resornima ministroma bi take oskrbovance sprejeli za krajši čas, nekje do 72 ur, da se lahko domovi za starejše organizirajo in vzpostavijo rdeče cone. Nato bi okužene oskrbovance, ki ne potrebujejo medicinske oskrbe, vrnili v dom, je še pojasnil.
Kot je opomnil Polukar, bo v realnosti vse odvisno od števila bolnikov z novim koronavirusom, ki bodo potrebovali hospitalizacijo. Ob trenutnem številu okuženih lahko na primer vse obravnavajo na infekcijski kliniki.
Načrt bodo sicer ves čas prilagajali novim znanjem, sedanjo verzijo pa bodo poslali v odobritev še ministrstvu za zdravje, je pojasnil prvi mož UKC Janez Poklukar.
