Epidemija in z njo še večja sprememba v dinamiki obravnave pacientov ter njihovih svojcev pa je vse skupaj le še zaostrila.
Po tem, ko je Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik 1. junija po pandemiji obiske sprostila, jih je morala zelo hitro spet ukiniti. Obiskovalci so ignorirali protokole obnašanja in zaščite, in ker se je pojavljalo celo verbalno nasilje ter grožnje, so morali ukrepati.
»Klinika Golnik do preklica zapira vrata za redne obiske bolnikov. Žal ugotavljamo, da mnogi obiskovalci niso spoštovali dogovorjenih pravil, ki varujejo bolnike in osebje pred vnosom okužbe, in niso upoštevali nasvetov osebja klinike. Priča smo bili žaljenju zaposlenih, verbalnemu nasilju in celo grožnjam. Od 8. junija naprej so tako dovoljeni samo obiski paliativnih bolnikov, umirajočih in tistih, ki so hospitalizirani več kot sedem dni. Obiski so možni s posebno dovolilnico vodje oddelka, na katerem leži bolnik, pod naslednjimi pogoji: ena zdrava odrasla oseba na dan, z zaščitno masko, za 30 minut med 14. in 15. uro,« so nam sporočili z Golnika in dodali, da od tega ukrepa dalje težav z obiskovalci sicer ni več.
Problemi tudi na Savinjskem
Tudi v Splošni bolnišnici (SB) Celje se srečujejo s številnimi kršitvami ali poskusi kršitev ukrepov, ki so jih uvedli ob delni sprostitvi obiskov hospitaliziranih pacientov 10. junija 2020. »Od takrat so obiski posameznega pacienta omejeni na eno odraslo osebo na dan, ki mora biti zdrava, imeti pa mora tudi negativno epidemiološko anamnezo. Kršitve, ki jih opažamo, so, da kljub drugačnim navodilom v bolnišnico k enemu pacientu dnevno prihaja več obiskovalcev, velikokrat se ne držijo časovne omejitve obiskov, ki je 15 minut, na obisk želijo izven določenega urnika, predvidenega za ta namen, v bolnišnico prihajajo brez zaščitne maske, v primeru zavrnitve pa so verbalno nasilni do osebja, ki izvaja triažo na vstopnih točkah,« so opisali dogajanje.
Zaradi tega so morali uvesti dodatno preverjanje vstopa. »V primeru, da bomo imeli v bolnišnici še naprej težave z zagotavljanjem spoštovanja uvedenih ukrepov, s katerimi si prizadevamo za zmanjšanje tveganja za prenos okužbe z novim koronavirusom v bolnišnico, bomo morali omejitev obiskov ponovno poostriti,« so še povedali v SB Celje.
Naravnost škandalozno
V mnogih drugih bolnišnicah in zdravstvenih zavodih je dogajanje podobno. Predsednik sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Konrad Kuštrin, je povedal, da se agresija pojavlja ves čas, »tudi pred covidom-19, kar je nedopustno,« izpostavlja. Ugotavlja, da je na zdravstveno osebje uperjene veliko jeze predvsem zaradi dolgih čakalnih dob, kar paciente razburja. »Te so odraz sistema, ki se v zadnjih desetih letih zaradi pomanjkanja politične volje kljub predlogom, ki smo jih podale zdravniške organizacije, ni spremenil. Politika ves čas piha na dušo uporabnikom, posledica česar je, da se ti zavedajo predvsem svojih pravic, in ne tudi obveznosti, in sicer tako pacienti kot svojci,« je povedal.
»Sicer pa je škandalozno, da po tem, ko se je zdravstveno osebje s požrtvovalnostjo in predanostjo poklicu tako izkazalo v času epidemije, s strani pacientov oziroma njihovih svojcev prihaja do nespoštovanja pravil, ki se jih je še vedno treba držati. Predlagali bomo zakonsko rešitev, ki bo zaščitila zaposlene na način, da bo mogoče sankcionirati kršitelje in zlasti agresivno obnašanje,« je napovedal.
Kričanje in streli
Tudi na forumih, kjer se povezujejo zdravstveni delavci, je precej zapisov o tem, kaj med svojim delovnikom doživljajo medicinske sestre, zdravniki in drugo osebje. »Včeraj neki gospod ni prišel na vrsto ob uri, ob kateri je bil naročen, in je na silo odprl vrata ordinacije ter začel kričati name. Zmerjal in žalil me je,« je na spletu napisala neka medicinska sestra. Takih zgodb je veliko. Pravzaprav so še hujše. Spomnimo, kaj je bila posledica nezadovoljnega pacienta leta 2016 v izolski bolnišnici. Starejši možakar je smrt sejal z orožjem, ker je bil prepričan, da zavlačujejo z zdravljenjem njegovega rakavega obolenja.
Bodo lahko rekli ne?
Pojavlja se predvsem verbalno in psihično nasilje. Tega naj bi po podatkih zdravniške zbornice doživljalo kar devet od desetih zdravnikov v obdobju zadnjih deset let. Ni čudno, da so torej varnostniki zadnja leta v zdravstvenih domovih in bolnišnicah postali nujnost. V luči teh dogodkov je pred časom ministrstvo za zdravje predlagalo spremembe zakona o pacientovih pravicah na način, da bi medicinsko osebje lahko zavrnilo zdravstveno oskrbo pacientu (seveda ne v primeru, ko gre za nujni primer), ki krši zahtevo po obzirnosti in spoštljivosti do zasebnosti, telesne nedotakljivosti in drugih pravic pacientov, zdravstvenih delavcev in zdravstvenih sodelavcev ter drugih oseb, ki so v prostorih izvajalca zdravstvene dejavnosti.
