Kot je v uvodu današnje novinarske konference povedal Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije, so meteoriti skupki mineralov, ki imajo svoj izvor v vesolju. S sabo nosijo več kot širi milijone let stare dokaze o času, ko se je naše osončje formiralo, zato so pomembni kot priče nastanka našega vesolja, je dejal Jeršek.
Nadejal se je, da je petkov meteoroid, ki je s hitrostjo približno 20 kilometrov na sekundo vstopil v zemeljsko atmosfero, preživel padec skozi atmosfero ter da bodo njegove ostanke - meteorite - uspeli najti. Šele ko jih najdejo, lahko namreč določijo, ali gre za običajne ali redke meteorite, zato je napetost vse do prve najdbe velika, je dejal Jeršek.
Pomembno je, da se meteorite najde čim prej, je poudaril Jeršek, saj se sčasoma lahko spremeni njihova sestava, s tem pa zamegli njihova prvotna struktura in zgradba. Poleg tega je hitro odkritje pomembno tudi za potrditev povezave med petkovim pojavom in najdenim meteoritom.
Petkov padec meter do metra in pol velikega meteoroida z maso od petih do šestih ton je povzročil pojav zelo svetlega meteorja nad jugovzhodno Slovenijo, ki so mu sledili tudi glasni zvočni poki. Po besedah Atanackova je šlo za razmeroma velik dogodek, v povprečju se podobnih dogodkov zgodi približno 10 na leto.
Na Zemljo padlo več kilogramov mase
Ocena skupne mase meteoritov, ki bi lahko preživeli ognjeno pot skozi ozračje, se giblje od nekaj deset kilogramov do nekaj sto kilogramov. Pri takšnem padcu je večina mase običajno razdeljena v dva ali tri večje meteorite, preostanek pa v drobne kose. Območje padca pa se nahaja na Dolenjskem.
Kot je pojasnil Atanackov, smo imeli srečo, da je meteorit za sabo pustil zelo izrazito sled, zaradi česar so ga opazili in posneli številni očividci, akcija zbiranja podatkov pa je stekla razmeroma hitro. Raziskovalci so doslej uspeli zbrati 117 poročil, ki so jih očividci oddali prek spletnega obrazca Mednarodne meteorske organizacije (IMO), 22 fotografij in sedem videoposnetkov.
Na podlagi analiz se območje, kjer bi se meteoriti lahko nahajali, iz dneva v dan oža. Ko bo območje dovolj dobro zamejeno, pa se bodo raziskovalci Geološkega zavoda Slovenije odpravili tudi na teren, je povedal Atanackov.
Že v sredo je s prvo iskalno akcijo delcev meteorita na območju med Novim mestom in Mirno Pečjo začel tudi slovenski geolog Bojan Ambrožič. Kot je ob robu današnjega dogodka povedal Ambrožič, meteorita v prvi akciji niso našli, k čemur je prispevala tudi majhna udeležba, je pa služila kot prvi pregled terena, ki ni zahteven, a je obsežen. Naslednjo akcijo načrtuje v soboto, Ambrožič pa se nadeja, da bo tokrat udeležba večja.
Kot je še pojasnil Ambrožič, je meteorite zelo težko prepoznati, ker pa na območju iskalne akcije prevladuje bel apnenec, je meteorit, ki ga obdaja temno rjava žgalna skorjica, lažje najti.
Vsaka najdba mora biti sporočena
Direktor Zavod RS za varstvo narave Teo Hrvoje Oršanič je opozoril, da so meteoriti v predpisih s področja varstva narave opredeljeni kot naravna vrednota, zato so deležni zakonskega varstva. To pomeni, da mora biti vsaka najdba meteorita sporočena pristojni naravovarstveni organizaciji. V tem primeru je to območna enota Novo mesto Zavoda RS za varstvo narave oziroma območna enota Celje, če bi meteorite našli bolj severno.
V primeru neupoštevanja zakonskih določil so zagrožene visoke kazni od 2000 do 10.000 evrov, v primeru uničenja meteorita pa tudi od 10.000 do 50.000 evrov.
Meteoriti so skupki mineralov, ki imajo svoj izvor v vesolju. Večina jih izvira iz asteroidnega pasu med Marsom in Jupitrom. Praviloma v Zemljino atmosfero pridejo z veliko hitrostjo, zaradi trenja in drugih fizikalnih pojavov začnejo izgorevati, na nebu pa jih opazimo kot utrinke. Tiste intenzivnejše, ki jih vidimo tudi podnevi, imenujemo bolidi. Če je meteor dovolj velik in kljub razpadu v atmosferi pride do površja nebesnega telesa, kot je Zemlja, postane meteorit.
Doslej so na ozemlje Slovenije padli štirje meteoriti, ki so tudi v mednarodni bazi podatkov, in sicer Avče, Jesenice, Javorje in Jezersko.
