Pred dvema letoma se je v Leskovcu kot prva v spodnjepodravski regiji oblikovala ekipa prvih posredovalcev, ki so postali pomemben del reševalne ekipe.
Člani tamkajšnjega gasilskega društva, ki sicer skrbijo za požarno varnost ter zagotavljajo reševanje v primeru naravnih in drugih nesreč, so opravili usposabljanja za prve posredovalce in začeli ponujati prvo pomoč ob morebitnih nesrečah.
To ne pomeni, da so v celoti prevzeli delo nujne medicinske pomoči (NMP). So pa postali pomemben člen ekip zaščite in reševanja tudi na zdravstvenem področju. Reševalno vozilo iz Ptuja do Leskovca potrebuje vsaj 15 minut. Kraji, kot so Okič, Varnica, Skorišnjak, Gradišče (videmsko, ne cirkulansko), so od središča Leskovca oddaljeni še dodatnih 10, 15 minut. Nemalokrat se zgodi, da navigacija odpove in reševalci ne najdejo pravega naslova. Haloških bregov in dolin je na stotine, ceste so strme, ozke, nepregledne, nekatere makadamske, druge gozdne … Skratka, haloški teren predstavlja izziv še dobrim poznavalcem, kaj šele nekomu, ki ima z njim malo ali skoraj nič izkušenj. Ko gre za reševanje življenj, so pomembne sekunde. Čakanje na pomoč se vleče in vleče. Čeprav minevajo minute, se zdi, da tečejo ure. Da pomoč na kraj dogodka prispe čim prej, je medicinska stroka za omogočanje prve pomoči usposobila gasilce. Njihova pomoč je zlata vredna predvsem na odročnejših, oddaljenih in zahtevnih terenih. Prvi posredovalci so usposobljeni za delo z AED-aparati za oživljanje, oskrbeti znajo rane in ustaviti krvavitve. Profesionalnim reševalcem in zdravniku pomagajo pri njihovem delu, zavarujejo kraj dogodka in podobno.
Lanski primer: kosilnica domačinu odtrgala nogo
Prvi posredovalci PGD Leskovec so lani posredovali sedemkrat. Najbolj jim je v spominu ostalo reševanje 39-letnega domačina Andreja Perneka, ki mu je rotacijska kosilnica pod kolenom odrezala nogo. Ker je traktor med košnjo na travniku zdrsnil v jamo in se prevrnil, ga je vrglo skozi zadnje okno. Padel je na kosilnico, vrteči se noži so mu odtrgali nogo. Sreča v nesreči je bila, da je dogajanje opazil Andrej Feguš in takoj posredoval. Vedel je, da mora nogo močno oviti, da bo zaustavil krvavitev, poškodovanega je ves čas ohranjal pri zavesti.
Medtem ko je Feguš Perneku nudil prvo pomoč, so bili po klicu na 112 aktivirani prvi posredovalci PGD Leskovec in ekipa NMP Zdravstvenega doma Ptuj. »Šlo je za zahtevno reševanje. A vse skupaj se nam je zložilo tako, da smo rešili življenje. Andrej je bil brez noge, krvavitev bi lahko bila v manj kot desetih minutah usodna. Prvi na kraju je bil naš član, ki je opravil vse najnujnejše in dejansko rešil življenje. Mi, ostali gasilci, smo se ravno tisto popoldne imeli namen srečati na sestanku. Večina nas je bila že v gasilskem domu ali nekje v bližini.«
Tudi zdravnik Zdravko Vidovič, ki ima 16-letne izkušnje z delom na urgenci, je bil doma, stanuje tukaj v soseščini. Vsi skupaj, prvi posredovalci in Zdravko, smo nemudoma po alarmiranju odhiteli pomagat poškodovanemu Perneku. Zdravkova pomoč je pomenila ogromno,« se dogodka spominja predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec. »Reševalci NMP Ptuj so bili hitro na kraju, a če ne bi bilo nas, ki smo bili na kraju dogodka v petih minutah, bi poškodovanega prijatelja izgubili. Krvavitev bi verjetno terjala davek. Ptujski reševalci so od Haloz vseeno oddaljeni 15 minut vožnje. Zdravnik Miha Kodela, ki je bil v ekipi NMP, je nato aktiviral še helikopter. Zaradi zahtevnosti terena, kjer bi helikopter težko pristal, so poškodovanega z reševalnim vozilom odpeljali do športnega igrišča v Leskovcu, tam so ga premestili v helikopter. S helikopterjem je bil prepeljan na zdravljenje v UKC Maribor,« je dodal Jagarinec.
Zakaj ne bi pomagali, če so blizu
»Gasilci znanje s področja zaščite in reševanja že imamo, prav tako tehniko in opremo. Oboje smo potem nadgradili in sestavili ekipo prvih posredovalcev. Naše vodilo je bilo, zakaj ne bi pomagali, če lahko,« je povedal Jagarinec. Dodal je, da je število sodelujočih na intervencijah nudenja prve pomoči zelo različno: »Od enega samega do 15. Janez Belšak se je na intervencijo odpravil sam. Tudi to zahteva poseben pogum. Lažje je, če sta vsaj dva, že zaradi pomoči in organizacije dela.«
»Ko smo bili alarmirani, sem bil doma. Odhitel sem v gasilski dom. Ker ni bilo nikogar drugega, sem izvozil in šel na intervencijo sam. Posredoval sem v Okiču. Čez pet minut je za menoj prišel Bogdan, čez 15 minut pa NMP. Ostarela gospa je izgubila zavest. Oživljanje ni bilo potrebno, saj je prišla k zavesti. Sva pa bila z Bogdanom zraven nje, spremljala stanje, se z njo pogovarjala,« je izkušnjo opisal Belšak.
Občutek oživljanja v rokah nosila še nekaj dni
Zanimiva je tudi prva izkušnja leskovških prvih posredovalcev izpred leta in pol. Potrebno je bilo oživljanje. »Bil je alarm, ne razmišljaš, kdo je in kaj je, vzameš stvari in greš. S Petrom sva prihitela v gasilski dom, pobrala opremo in izvozila. Oživljala sva starejšega gospoda v Varnici, žal se je reševanje življenja takrat končalo neuspešno. Izkušnje sem se potem v živo spominjala še nekaj časa. Ostal je tisti občutek v rokah,« se krstne intervencije v funkciji prvih posredovalcev spominja Tatjana Mužerlin.
Ekipo prvih posredovalcev PGD Leskovec sestavlja mlad kolektiv, člani so stari med 20 in 40 let. To so: Peter Jagarinec (predsednik), Franci Mužerlin (poveljnik), Tatjana Mužerlin, Andrej Feguš, Zdravko Vidovič (zdravnik), Klavdija Kozel, Bogdan Šmigoc, Sabina Šeruga (bolničarka), Rene Jančič, Žiga in Timi Kmetec, Davorin Potočnik, Janez Belšak, David, Boštjan in Jožica Fošnarič, Katja Stoklas ter Janez Vnuk.
